Izguba socialnih stikov je še posebej prizadela dekleta, kaže raziskava, v kateri so skenirali možgane najstnikov.
Nova študija, objavljena v ponedeljek v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je še en dokaz, kako so motnje v vsakodnevnih rutinah prispevale k vedenjskim težavam, povečanju motenj hranjenja, tesnobe in depresije pri dekletih in fantih v adolescenci.
Znanstveniki na univerzitetnem Inštitutu za učenje in znanosti o možganih (I-LABS) so študijo z uporabo magnetne resonance (MRI) začeli leta 2018, da bi opazovali, kako se možganska struktura 160 najstnikov z območja Seattla spreminja skozi čas. Udeleženci, skoraj enako število fantov in deklet, so bili na začetku študije stari od 9 do 19 let.
Vodja raziskave Patricia Kuhl je povedala, da ob zaprtju zaradi koronavirusa leta 2020 niso mogli nadaljevati s pregledi možganov do leta 2021. Zato so preusmerili pozornost študije, da bi ugotovili, kako je to zaprtje vplivalo na strukturo možganov mladostnikov.
Pospešeno staranje za 4.2 leta pri dekletih
Z merjenjem debeline možganske skorje — zunanje plasti možganskega tkiva, ki nadzoruje višje funkcije možganov, kot sta razmišljanje in odločanje — so ugotovili, da so se možgani fantov postarali za 1,4 leta. Skeni možganov deklet pa so pokazali pospešeno staranje za 4,2 leta.
Možganska skorja se naravno tanjša, ko se staramo. Podobne spremembe v možganih lahko povzroči kronični stres. Toda v triletnem obdobju med prvim pregledom in nadaljnjim pregledom je bilo tanjšanje veliko večje, kot so raziskovalci pričakovali.
»Ko se staramo, je tanjšanje skorje povezano s počasnejšim procesiranjem informacij, manj fleksibilnim razmišljanjem, z vsem, kar povezujemo s staranjem. Pri vseh najstnikih se je pokazalo to pospešeno staranje,« je povedala Kuhl.
Pri najstnicah je bilo staranje bolj izrazito. Tanjšanje je bilo razširjeno po celotnih možganih, pojavilo se je v 30 regijah obeh hemisfer in vseh režnjev, so pokazali pregledi. Pri moških možganih je bilo tanjšanje omejeno le na dve regiji, obe v okcipitalnem režnju, ki vpliva na zaznavanje razdalje in globine, prepoznavanje obrazov in spomin.
Večji vpliv na dekleta bi lahko bil posledica razlik v pomembnosti socialnih stikov zanje v primerjavi s fanti, je dejala Kuhl. Fantje se navadno zbirajo zaradi športa in fizičnih aktivnosti. Mladostnice se na osebne odnose lahko opirajo za čustveno podporo in identiteto.
»Ko so dekleta in ženske pod stresom, je naravni odziv, da se zberejo in pogovarjajo o tem, kar sprosti oksitocin in druge nevrotransmiterje, ki nas pomirijo,« je povedala dr. Ellen Rome, vodja adolescentne medicine na otroški kliniki Cleveland. Rome ni bila vključena v novo raziskavo.
Kaj pomeni prezgodnje staranje možganov v vsakdanjem življenju mladih, ki so preživeli omejitve zaradi pandemije, pogosto sami v svojih sobah, obiskovali pouk preko Zooma ali pogrešali socialne stike?
Ali obstajajo dolgoročna tveganja za ‘pandemične možgane’?
Raziskava ne dokazuje, da so zaprtja povzročila spremembe v možganih — duševne motnje so pri otrocih naraščale že pred koronavirusom. Vendar pa nakazuje, da je tanjšanje skorje povezano s povečano anksioznostjo, depresijo in drugimi vedenjskimi motnjami, je povedala Kuhl.
Študija možganskih slik iz leta 2022 z Univerze Stanford je pokazala podobne spremembe v debelini skorje pri najstniških možganih med omejitvami zaradi koronavirusa. Raziskovalci iz Stanforda so primerjali stres in motnje pandemije s travmami v otroštvu, kot so nasilje, zanemarjanje in disfunkcionalnost družine.
Pandemija je bila travmatična za vse, je dejala Kuhl. Za mlade — v obdobju življenja, ko že doživljajo intenzivne spremembe v svojem čustvenem in vedenjskem razvoju — je bila izolacija še posebej škodljiva za njihovo čustveno zdravje.
»Pandemija je bila dramatična in nepričakovana, seveda, vendar dramatična in katastrofalna ne samo za fizično zdravje, ampak tudi za duševno zdravje,« je dejala.
Od leta 2021 so številna poročila o duševnem zdravju mladih s strani Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) razkrila neprimerljivo raven brezupa in samomorilnih misli med najstnicami in najstniki. V začetku avgusta je CDC objavil raziskavo, ki je pokazala majhno izboljšanje duševnega zdravja najstnikov, čeprav 53 % mladih žensk v srednjih šolah še vedno pravi, da občutijo stalno žalost.
V razvoju možganov obstajajo obdobja, ko so določene vrste učenja najbolj učinkovite, je povedal dr. Jonathan Posner, profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze Duke. Na primer, jezika se veliko lažje nauči otrok kot odrasel.
»Najstniška leta so izjemno pomembna za socialni razvoj,« je dejal Posner, ki ni bil del nove študije. »Če teh socialnih interakcij ni, ni priložnosti za to socialno učenje.«
Skorja ne more ponovno rasti in se skozi življenje še naprej krči. Še ni jasno, ali so ‘pandemični možgani’ mladih, ki so se prehitro postarali, lahko bolj ogroženi za motnje, kot sta ADHD in depresija, morda celo za bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, je povedala Kuhl.
Strokovnjaki pravijo, da izguba ne rabi biti trajna, če so se socialne interakcije in povezave mladih po pandemiji obnovile.
»Na srečo so otroci res odporni in jih lahko spet spravimo ven ter jim pomagamo nadoknaditi zamujeno. A hkrati nočemo zavajati, da to obdobje ni imelo negativnih posledic. Imelo je pomemben vpliv na rast in razvoj,« je še dejal Posner.
