Slovensko šolstvo se že dlje časa sooča s pomanjkanjem kadrov in sistemskih rešitev, kar resno ogroža kakovost izobraževanja. Neustrezna plačila, preobremenjenost učiteljev in prepočasni odzivi politike ustvarjajo vedno večje težave, medtem ko zaposleni v šolstvu kljub vsem izzivom vztrajajo, kot pravijo, “zaradi odgovornosti do prihodnjih generacij”.
Preverili smo, ali kadrovska stiska pesti tudi osnovne šole na Obali?
Kadrovska stiska tudi v šolah na Obali
Na ravnatelje vseh večjih osnovnih šol na Obali smo naslovili enaka vprašanja glede morebitnega pomanjkanja učiteljev. Odgovorila sta nam ravnatelja dveh koprskih šol.
Ravnateljica koprske Osnovne šole Dušana Bordona Pika Matelič pravi, da se tudi na njihovi šoli zadnja leta pred začetkom šolskega leta srečujejo s kadrovsko stisko. “Iščejo se učitelji razrednega pouka ter predmetnega pouka tehnike, matematike, fizike, angleščine”, pojasnjuje in dodaja, so nekatera delovna mesta nadomestili s kadri, ki nimajo ustrezne oz. nimajo dokončane izobrazbe. “V letošnjem letu je takih učiteljev devet. Tako smo uspeli zagotoviti normalen začetek pouka za vse učence. Smo pa bili letos zaradi pomanjkanja kadra primorani sprejeti odločitev, da v eni generaciji ne bomo izvajali pouka v manjših učnih skupinah pri predmetu slovenščine, matematike in angleščine”, še dodaja.
Kandidatov preprosto ni
S podobnimi težavami se soočajo tudi na koprski Osnovni šoli Antona Ukmarja. “Kot ravnatelj sem v zadnjem času postavljen pred dejstvo, da bo pouk nekega predmeta vodil strokovno neusposobljen delavec, brez pedagoške izobrazbe. Drugih, ki bi se prijavili na razpis pač ni. Če želim pouk organizirati, moram takega delavca zaposliti”, pojasnjuje ravantelj Andrej Mlinar in dodaja: “Ker se zavedamo, da izobrazba in znanje takih učiteljev niso ustrezni, smo primorani vanj vlagati veliko energije in dodatnega dela. Znotraj šole razvijamo neke vrste šolo za novince, kjer novim strokovnim delavcem pomagamo do premagovanja vsakodnevnih ovir. To terja velike obremenitve vodstva šole in izkušenih strokovnih delavcev, ki mentorirajo nov kader”.
Teorija ni dovolj
Po Mlinarjevih besedah težava niso samo tisti, ki prihajajo iz drugih študijskih smeri, temveč tudi tisti, ki prihajajo iz pedagoških fakultet. “Jasno je, da teorija ni dovolj. Naše fakultete bi morale študentom nuditi več praktičnih izkušenj. Vsebine strokovnih izpitov bi morale biti sestavni del študija. Vtis je, da je v šoli preveč pravil in zakonov. Tako niti strokovno usposobljen mlad kader pogosto ni kos prvim korakom v vlogi učitelja”, poudarja Mlinar.
Kako rešujejo kadrovsko stisko?
“Če smo pri iskanju kadra neuspešni, nekatere ure prerazporedimo med zaposlene, učiteljem dodamo obveznosti, vendar le v obsegu, ki ga dopušča zakonodaja. Ta sistem pa v nedogled ne more delovati, saj so ljudje preobremenjeni in zbolevajo, kar predstavlja težavo tudi pri organizaciji nadomeščanj”, pojasnjuje Mateličeva in ob tem dodaja, da se šole ne srečujejo le s težavo zaposlovanja učiteljev. “Ko iščemo kuharice ali čistilke, se večkrat zgodi, da ne prejmemo nobene prijave”, opozarja sogovornica. Kot pravi, šolniki že nekaj časa opozarjajo na težave s kadri. Po njenih besedah pa razlog zanje niso samo plače, ampak gre tudi za obremenitev zaposlenih, poseganje staršev oziroma prava v stroko, zahteve, pričakovanja, nalaganje dodatnega dela in nizko cenjenost njihovega poklica v družbi.
Neaktivnost odločevalcev
Mlinar meni, da je kadrovska stiska le eno izmed področji, kjer drsimo v nižanje kakovosti javnega šolstva. “Izvira iz slabih plač učiteljev, izjemno stresnega delovnega okolja, pretirane birokracije, odvzemu avtoritete odločanja zaradi vtikanja prava in staršev v delo učiteljev, vedno bolj zahtevnih primerov integracije učencev s posebnimi potrebami in še bi lahko naštevali”, pojasnjuje in dodaja, da v zadnjem času opažajo tudi trend neaktivnosti odločevalcev na področju šolstva. “Ravnatelji že nekaj let opozarjamo na neprimeren odnos politike do šolstva in zaposlenih v njem. Ker se spremembe v šolah ne kažejo v mesecih, temveč letih in desetletjih, smo v velikem zaostanku”, pravi. Po njegovem mnenju se politika odziva prepočasi in kot pravi, bodo “poteze, ki jih vlečemo danes, svoje sadove obrodile čez leta…”
Kaj spremeniti?
Mlinar je konkreten: “Treba bo dvigniti ugled učiteljskega poklica in povečati avtonomijo šolam. Iz vzgojnih postopkov na šolski ravni izločiti pravo. Prenova učnih načrtov bi morala v smer potreb prihodnosti s poudarkom na vrednotah in medčloveških odnosih. Dobri delavci bi morali biti ustrezno nagrajeni. Slabi delavci bi morali poiskati delo drugje. Cilj poučevanja bi spet moral postati optimalen razvoj otroka, ki bo odrasel v družbeno odgovornega odraslega”.
Kot še pravi, pa kljub vsem težavam večina učiteljev in učiteljic vztraja: “To počno zaradi učencev in ker vedo, da bo brez njihovega dobrega dela prihodnost vseh nas vprašljiva.”
Dejstvo je, da je šolstvo temelj naše prihodnosti in da imamo v Sloveniji dobre javne šole, zato bi “dobro javno šolstvo moralo biti prioriteta vsake družbe, vlade in politične elite”, še pravi Mlinar.
Za piko na i težki situaciji na področju šolstva je v teh dneh resorni minister podal odstopno izjavo.
