Po besedah Katičeve so slovenski zapori trenutno zasedeni 30 odstotkov nad razpoložljivimi zmogljivostmi, kar pomeni zelo velike izzive pri vzdrževanju reda, miru, normalnega stanja, predvsem pa tudi tistega, čemur je zapor namenjen, pri resocializaciji zaprtih oseb.
V Ljubljani so razmere še bistveno slabše, saj je zapornikov in pripornikov celo dvakrat več kot bi jih glede na zmogljivosti lahko bilo, zato se že veselijo, da bo k rešitvi prostorske problematike veliko prispevalo odprtje novega zapora v Dobrunjah.
“S tem bo na voljo veliko več prostora kot trenutno na Povšetovi, kar bo vsem, ki delujejo v zaporskem sistemu, se pravi pravosodnim policistom, strokovnjakom, pa seveda tudi zapornikom, olajšalo delo in bivanje,” je poudarila Katič. Spomnila je tudi na nedavno sprejetje novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
Omenjena novela je sicer po njenih besedah le eden v vrsti ukrepov, ki jih naslavljajo v želji po razreševanju težav v zaporih. Ob tem se je dotaknila tudi aktualnih varnostnih razmer v nekaterih delih države in poudarila, da je kriminalce treba preganjati povsod enako, tako v Ljubljani kot v Kočevju.
Kazensko zakonodajo zato spreminjajo zaradi vseh in večino sprememb, ki so se jih že lotili, ali pa se jih še bodo jeseni, so po njenih zagotovilih načrtovali že pred obdobjem, ko se je izpostavila ta problematika.
V zvezi s prezasedenostjo zaporov pripravljajo tudi premislek glede spremembe 308. člena kazenskega zakonika, ki predpisuje sankcije zaradi nezakonitega prehajanja meje, saj je teh primerov zadnja leta ogromno tako na sodiščih kot pozneje v zaporih.
“Poskušala bom dobiti čim širše soglasje tudi v političnem prostoru. Ne govorim o tem, da storilci ne bodo kaznovani, je pa res, da je trenutna zaporska problematika takšna, da so porušila nekatera razmerja med različnimi kaznivimi dejanji,” je dejala Katič.
Bi lahko imeli privat zapore?
Ob tem je omenila, da obstajajo tudi pobude, da bi v zaporskem sistemu najeli zunanje varnostne službe ali celo kakšen zaseben zapor in podobno, a upa, da jim o tem ne bo treba razmišljati, ker se v tujini to nikjer ni izkazalo kot dobra praksa.
Pravosodna ministrica se je dotaknila še četrtkove vladne zavrnitve predloga poslanske skupine NSi glede sprememb kazenskega zakonika na področju mladostniškega kriminala. Ob tem je povedala, da je že nekdanja država leta 1959 kazensko zakonodajo spremenila v smeri, da se mlajših mladoletnikov ne zapira.
“Na tem področju imamo možnost za precejšnje izboljšave, zato tudi načrtujemo nov zakon, ki bo urejal to problematiko,” je dejala Katič. Predlog načrtujejo v nadaljnji postopek vložiti do konca leta.