Zaplet je dosegel vrhunec tudi na državni ravni, saj so z nalogo, naj umiri strasti, v Koper poslali ministrico za kulturo Asto Vrečko. Table z nekdanjimi poimenovanji ulic in trgov v Kopru, ki naj bi obogatile zgodovinsko jedro mesta in nadgradile turistično podobo kraja, so v zadnjih tednih sprožile burne razprave o (ne)primernosti t. i. toponimov, ki ne pritičejo nazivu večkulturnega turističnega kraja, s katerim se mesto rado pohvali. Pa tako previdno so jih postavljali. Ne vseh naenkrat, ampak postopoma in šele, ko je posebna občinska Komisija za področje toponomastike raziskala lokalne toponime in kot vir za poimenovanje izbrala prvi uradni seznam imen ulic in trgov Kopra iz 1884, tako imenovan »Martissov seznam«, ki je stopil v veljavo 1905.
ZAPLETLO SE JE PRI FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU
“O postavitvi obvestilnih tabel smo seznanili vse lastnike objektov, na katerih smo jih nameravali namestiti, in jih pozvali, naj se z morebitnimi pomisleki in vprašanji obrnejo na našo službo, kjer jim bodo vse pojasnili, v primeru nestrinjanja pa našli drugo lokacijo,” je pojasnil Damian Fischer, vodja občinske komisije za toponomastiko. Odzvali so se trije in prosili za podrobnejšo predstavitev. Dva sta bila z njo zadovoljna, zapletlo pa se je pri frančiškanskem samostanu. Tamkajšnji pater se je namreč odločil, da o usklajenosti table z zakonodajo povpraša stroko. »2022 smo poslali obvestilo, da bi na obzidju na Cankarjevi ulici postavili tablo z dodatnim zgodovinskim imenom ulice. Dobili smo odgovor, da se pater Rus s tem ne strinja, ker je hodonim samo v italijanskem jeziku,« je dejal Fischer.
Predstojnik Frančiškanskega samostana sv. Ane, Bogdan Rus, ki je tja prišel službovat prav 2022, nam je potrdil, da se je po pomoč obrnil na Službo za slovenski jezik Ministrstva za kulturo in ne na inšpektorat ter poudaril, da prijave nikoli ne bi podal. Po prejetju odgovora, da tabla ni v skladu z zakonodajo, postavitve ni dovolil. “Vsekakor ne drži, da naj bi jaz podal prijavo na inšpekcijsko službo. Kar sem naredil, je čisto neškodljivo dejanje,” je zapisal.
Inšpektorat: Prevoda nismo zahtevali
Je pa njegovo poizvedovanje sprožilo postopek, ki se je zaključil z odločbo inšpektorata. Po njej naj bi se občina morala odločiti, ali bo imena ulic prevedla v slovenščino ali table odstranila. Na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU so večkrat poudarili, da v svojem mnenju, za katerega jih je inšpektorat zaprosil, nikoli niso navajali, da vidijo rešitev v prevodu. “Ukrep v odločbi Mestni občini Koper ne nalaga prevoda besedil na zadevnih tablah, temveč navesti enakovredno velika besedila v slovenščini in poleg v italijanščini ali pa odstranitev tabel. Tako ne drži, da je bilo z odločbo naloženo izdelati prevod besedil, tega namreč Zakon o javni rabi slovenščine ne zahteva,” pa so na naše vprašanje o zahtevi po prevodu odgovorili na Inšpektoratu RS za kulturo in medije.
Fischer: Sprva bi morali toponime prevesti
Na občini so napotke upoštevali, nam je pojasnil Damian Fischer, in pripravili nove predloge, a brez uspeha. Ob tem je izpostavil, da je po poglobljeni preučitvi problematike marsikdo delno spremenil pogled nanjo, najbrž pa je k temu prispeval tudi politični pritisk z različnih strani. “Na začetku je namreč bilo določeno, da moramo toponime prevesti, ob spoznanju o pomenu odnosov na narodno mešanem območju pa so se mnenja omehčala,” je dejal.
V KRATKEM NA PROČELJIH NOVE TABLE
V sistemu je bila zaznana napaka, ki jo je treba odpraviti, in o tem sva se pogovarjala z ministrico. Bližamo se epilogu te zgodbe. V kratkem bodo postavljene nove table s primernimi imeni, ki ne bodo prevedena, ker bi to bilo nesmiselno. Bo pa dvojezičen uvod,” je pojasnil župan Bržan. Po njegovih besedah so v zadnjih tednih našli nekaj različic tabel, a ne on ne ministrica ne moreta odločiti, katera je res primerna. “Table bodo nove, s primerno obliko in velikostjo napisov, da bodo vzdržale tudi ob morebitni prijavi inšpektoratu. Iskreno povedano, upam, da je ne bo,” je po obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko v Kopru dejal župan Aleš Bržan. Da se tovrstni zapleti v prihodnje ne bi več dogajali, bodo na državni ravni poiskali tudi sistemske rešitve, ki bodo ustrezale specifičnim območjem, med katere sodi tudi koprska občina. O tem, kakšne bodo te rešitve, ministrica ni želela govoriti, je pa prepričana, da bodo ustrezale vsem.
