Državni zbor je s skoraj dvotretjinsko večino 10. oktobra sprejel odlok o referendumu o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki bi ga izvedli 24. novembra. Opravila za izvedbo referenduma so že stekla, nekaj stroškov je nastalo, 18. oktobra bi se morala začeti tudi referendumska kampanja, vendar pa so mediji v zadnjem obdobju poročali o več negativnih zgodbah v zvezi z Jekom 2 in referendumom o njem, zato so 21. oktobra poslanske skupine, ki so se podpisale pod predlog za razpis referenduma, podporo izvedbi referenduma v tem trenutku umaknile.
Referendum umaknjen, projekt ne
Referendum je tako za zdaj umaknjen s političnega dnevnega reda, kar pa ne pomeni, da je z njega umaknjen tudi projekt Jek 2. V koaliciji še za to jesen napovedujejo pripravo predloga posebnega zakona za bolj učinkovito izvedbo te daleč največje načrtovane investicije v zgodovini samostojne Slovenije. Trenutno dogajanje tudi ne pomeni, da posvetovalni ali zakonodajni referendum na temo JEK2 ne bo izveden v prihodnje, najpozneje, ko bodo predvidoma v letu 2028 znane vse podrobnosti za končno investicijsko odločitev.
Predlog za razpis »padlega« referenduma so sicer vložili poslanci Svobode – svoj podpis je naknadno umaknil poslanec Miroslav Gregorič -, SDS, NSi, SD in poslanca manjšin, ki so zatrjevali, da se bodo volivci odločali o strateškem vprašanju. Država mora namreč ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov, da ne bi bila preveč uvozno odvisna in bi lahko zagotavljala stabilnost oskrbe in cen, samo obnovljivi viri pa so preveč nestanovitni, so menili, zato je potrebna mešanica jedrske energije in obnovljivih virov.
Predsednik programskega odbora Gibanja Svoboda za energetiko in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter vodja poslanske skupine Svoboda Natasa Avsic Bogovic.
Številna vprašanja
»Eno od najpomembnejših vprašanj, za katerega verjamemo, da bi se pred referendumsko odločitvijo moral razrešiti, so vprašanja, vezana na financiranje novega jedrskega reaktorja. Kdo bi jedrski reaktor plačal, ali se bi v financiranje vpletla država, kakšne posledice bi to prineslo za državljane in državni proračun in ali si bi JEK2 za izvoz postavili tujci?« so se pred referendumom spraševali aktivisti iz organizacije Greenpeace, ki so septembra prekinili mednarodno jedrsko konferenco NENE v portoroškem hotelu Bernardin in tja prinesli sporočilo: Jedrske pravljice, draga realnost.
Na Greenpeace Slovenija verjamejo, da morajo ob potencialni izvedbi projekta državljanke in državljani biti zaščiteni pred kakršnimi koli finančnimi tveganji. ‘‘Številni primeri iz Evrope in Združenih držav Amerike kažejo, da so jedrski projekti finančno vzdržni le, če država sodeluje pri zmanjševanju tveganja finančnih naložb in tudi, kako takšni in drugačni modeli sodelovanja države dolgoročno povsem zaustavijo ostale prave okoljske ukrepe,’’ je še povedala Sara Kosirnik, članica organizacije.
Da je referendumsko vprašanje sugestivno in nejasno ter da tako ne more biti podlaga za demokratično izrekanje volje ljudi glede finančno tako velikega projekta, je opozarjala tudi skupina zaskrbljenih posameznikov in organizacij – profesor z Univerze v Ljubljani Dušan Plut in gimnazijec Lovro ter organizaciji Focus in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja -, ki je 18. oktobra na ustavno sodišče vložila ločeno pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma.
V debato se je vključil tudi nekdanji politik Gregor Golobič. »Zadnja leta se načeloma ne vključujem v javne debate. Razlog, da sem tokrat naredil izjemo, je nadvse preprost: pri JEK2 gre za nepredstavljivo drag in tvegan fuoriserie projekt, s katerim bi se ne le zadolžili za več generacij, ampak celo ogrozili normalno funkcioniranje države. Če nam namesto informacij in argumentov podobno kot pri Teš6 servirajo prazne obljube in nekakšno politično enotnost, se moramo državljani prijeti za denarnice in – dvigniti svoj glas,« nam je povedal o razlogih.
»Najprej je pomembno poudariti, da izgradnja JEK2, kot ga forsirajo, ni edini možen jedrski energetski scenarij. Praktično ves razviti svet, ki razmišlja o jedrski energiji, se ozira k novim, manjšim in bolj učinkovitim rešitvam, t.i. malim modularnim reaktorjem (SMR), ki so v vseh ozirih tudi bolj primerni za elektroenergetske sisteme in ekonomije manjših držav. Slovenija bi morala vzporedno z JEK2, ki temelji na precej stari tehnologiji, resno pripraviti tudi ta scenarij in ga skupaj s scenarijem brez novih jedrskih objektov do leta 2028 predočiti ljudem. Odločanje o zanesljivi elektrooskrbi ne sme biti poligon za merjenje moči raznih lobistično-političnih skupin, ampak odgovoren in argumentiran skupen premislek,« je Golobič povzel svoje razmišljanje o projektu.
Bankrot slovenske politike
Po umiku referenduma se je iz Bruslja oglasil še evroposlanec Vladimir Prebilič, ki je še enkrat ugotovil, da je edina valuta politika njegova kredibilnost in da je slovenska politika v ponedeljek bankrotirala.
O stališču glede projekta smo vprašali tudi poslance iz Slovenske Istre. »Javno sem ves čas nasprotovali izvedbi referenduma brez ustreznih informacij, ki bi ljudem pomagale oblikovati odločitev,« pravi Matej Tašner Vatovec iz Levice. Kot razlaga, veljavni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) predvideva dva možna energetska scenarija za Slovenijo: oskrbo izključno z obnovljivimi viri energije (OVE) ali energetsko mešanico OVE in jedrske energije. »To bi morala biti prva stopnica za vseljudsko odločanje – na podlagi dveh primerljivih in z informacijami popolnih študij – kakšen energetski sektor si želimo,« meni Vatovec in nadaljuje: »’Jedrska koalicija’, kot sem jo ljubeznivo poimenoval, je to odločitev že sprejela namesto nas. Maja so namreč Svoboda, SDS, NSi in SD sprejeli Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki je opredelila izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško kot prioritetni projekt.«
JEK 2, v takšni obliki kot je predlagan, Vatovec ne podpira. »To ne pomeni, da nasprotujem izkoriščanju jedrske energije, ampak glede na vse nedavne izkušnje iz tujine (denimo Anglija, Francija), je moč z veliko verjetnostjo trditi, da bo to nerentabilen objekt. Istočasno dosega tehnologija ogromne preskoke na področju malih modularnih jedrskih reaktorjev (MMR), kakor tudi pri proizvodnji in hranjenju električne energije iz obnovljivih virov, zato je gradnja megalomanskega bloka za 15+ milijard evrov (več kot en državni proračun), ki bo trajala več kot desetletje, še toliko bolj nesmiselna,« pravi.
»Velik del, tako splošne, kot strokovne javnosti, opozarja na pomanjkanje informacij v zvezi s projektom JEK2. Tudi mnoge nevladne organizacije opozarjajo, da je še veliko neznank, še posebej glede časovnega okvira projekta, ne vemo, kako bomo zagotovili financiranje projekta, koliko bo to stalo, koliko bo po žepih udarilo državljanke in državljane, ne vemo, kdo bo projekt gradil, ali bo to država, zasebni vlagatelji, ali javno zasebno partnerstvo, veliko je tudi vprašanj glede vplivov na lokalno okolje, pomisleki so tudi, kako varno in trajno shranjevati radioaktivne odpadke in podobno. Odprta ostaja tudi razprava, kako bo ta projekt vplival na druge investicije in sredstva, na javno zdravstvo, šolstvo, navsezadnje pa tudi, koliko bomo pripravljeni vlagati tudi v druge obnovljive vire energije. Predlagatelji smo želeli, da posvetovalni referendum ne odloča zgolj o pripravljalnih dejavnostih, ampak o širšem konceptu pomembne odločitve o rabi jedrske energije in s tem prihodnosti energetske oskrbe Slovenije,« razmišlja Meira Hot. Poslanka iz vrst SD dodaja, da je glede na vse pozive, očitno, da javna razprava ni podala odgovorov na vsa ključna vprašanja o projektu.
»Na sestanku s predsednikom vlade z vsemi poslanskimi skupinami konec januarja 2024 je bil dosežen dogovor, da pot do brezogljične prihodnosti temelji na dveh virih – na obnovljivih virih elekrtične energije in na jedrski energiji. To stališče poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti še vedno zagovarja,« pa so nam odgovorili iz poslanske skupine, katere član je Felice Žiža. Glede referenduma o JEK2 poslanec meni, da bi bil ta bolj smiseln le, če bi bil zavezujoče narave.
Jedrska energija izpolnjuje vse trajnostne kriterije
»V Gibanju Svoboda (GS) pritrjujemo mnenju stroke, da je pravi odgovor na podnebne spremembe, ki čedalje bolj zaznamujejo naša življenja, kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov energije. Jedrska energija namreč izpolnjuje vse trajnostne kriterije, je nizkoogljičen vir energije, neodvisen od vremenskih razmer, dostopen državljanom in podpira konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Jedrska energija je torej kompatibilna z obnovljivimi viri, ki proizvajajo okolju prijazno električno energijo, jedrske elektrarne pa s svojo nizkoogljično električno energijo zagotavljajo potrebno stabilnost sistema,” pravijo v poslanski skupini GS.
Primorska poslanca GS Tamara Kozlovič in Robert Janev prav tako poudarjata, da imamo v Sloveniji več kot 40-letne pozitivne izkušnje z jedrsko energijo, saj Nuklearna elektrarna Krško pomembno prispeva k naši energetski suverenosti, h kateri moramo kot država stremeti. “Morebitna odločitev za projekt JEK2 bi torej lahko bil ustrezen odgovor na podnebne in energetske izzive. Vsekakor bi bil JEK2 medgeneracijski projekt s ciljem popolnega razogljičenja slovenske energetike do leta 2040. Da se ne bi ponovila zgodba Teš 6, pa bo treba z učinkovito zakonodajo poskrbeti za transparentnost investicijskih odločitev,« pravita.
Med 9 in 15 milijard težak projekt
V Gen energiji so že predstavili oceno ekonomike projekta, ki jo bodo v nadaljevanju podvrgli še mednarodni recenziji. Na podlagi trenutnih podatkov investicijsko vrednost JEK2 z enim reaktorjem brez stroškov financiranja in prilagojeno za pričakovano inflacijo ocenjujejo na 9314 evrov na kilovat. Ker izhodišče predvideva moč od 1000 do 1650 megavatov, je ocenjena investicijska vrednost nove nuklearke brez stroškov financiranja tako med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.
Nasprotniki ob izjemnem finančnem bremenu naložbe in posledični nevarnosti začetne visoke lastne cene elektrike iz Jeka 2 izpostavljajo tudi bojazen, da bo poraba virov za novo nuklearko zaustavila naložbe v obnovljive vire energije. Obenem se pojavljajo strahovi glede ravnanja z jedrskimi odpadki ter tradicionalno tudi glede potresne varnosti jedrskega objekta na potresno aktivnem območju Posavja.
Medtem podporniki JEK2 izpostavljajo nepogrešljivost nove nuklearke pri zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe z energijo ter energetske samozadostnosti ob želenem zelenem energetskem prehodu. Slovenija je po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča v primeru odločitve za izgradnjo Jeka 2 sposobna finančno izpeljati projekt. Ta bi se lahko financiral delno z lastniškim kapitalom in delno z dolgom. V tem primeru pa bo nujno jasno določiti pravila.
