Tokratno volilno kampanjo je začel z napovedjo množičnih deportacij imigrantov. Toda če so bili leta 2016 in 2020 Trumpovi sovražniki predvsem tuji pribežniki, ki da pijejo in onesnažujejo ameriško kri, se je Trump letos osredotočil na notranje sovražnike, se pravi vse tiste Američane, ki se ne strinjajo z mnenjem vedno bolj diktatorskega kandidata za predsednika ZDA. Trumpova volilna kampanja je že pred letom dni izdelala “Načrt 2025” za pregon političnih in mnenjskih nasprotnikov, Trump pa je med kampanjo šel tako daleč, da je zagrozil, da bo proti “razrednemu” sovražniku in notranji golazni na vrat poslal nacionalno gardo in tudi vojsko, če bo potrebno.
Poleg tega je Trump lažno obtožil vlado v Washingtonu, se pravi vključno s Harrisovo, da je sredstva, namenjena za pomoč prebivalstvu, ki sta ga prizadela orkana Helena in Milton, podarila pribežnikom, domačinom, ki so ostali brez strehe nad glavo, pa zgolj prazne obljube. Kamala Harris se bivšemu predsedniku posmehuje in volilce opozarja na nevarnost, ki s Trumpom grozi deželi in celemu svetu. Obilno citira bivše Trumpove sodelavce, ki tokrat opozarjajo na nesposobnosti in miselno nepovezanost bivšega predsednika. Morda najhujša obtožba Trumpa prihaja s strani bivšega poveljnika ameriških oboroženih sil, generala Marka Milleya, ki je zatrdil, da Trump predstavlja največjo nevarnost za Ameriko, ter da je bivši predsednik fašist do dna srca. Upokojeni generali, ki so v prvem Trumpovem mandatu bili člani njegovega kabineta, zdaj podpirajo Harrisovo.
Zdajšnja podpredsednica barvno koalicijo, ki sega od skrajne levice do najbolj konzervativne desnice, kot je Dick Cheney, za primer. Edini skupni cilj te koalicije je preprečiti Trumpu, da bi se ponovno naselil v Beli hiši. Bo Harrisovi in njeni koaliciji uspelo zadržati Trumpa, predno se ponovno naseli v Ovalni pisarni in začenja z novo zdraho, se loti razdora ustavnega reda in uveljavi diktatorsko oblast? To niso moja vprašanja, o tem se sprašujejo Američani, ki vedo, da bo zmagal tisti, ki bo do 5. novembra na volišča pripeljal več volilcev. V tej zadnji fazi predvolilne kampanje, ko je neopredeljen le še nizek odstotek volilcev, se je Trumpovi kampanji kot kakšen padalec pridružil najbogatejši človek na tem svetu, lastnik Tesle in Space X, Elon Musk. Trumpu je za njegovo kampanjo podaril 75 milijonov dolarjev, se preselil v Pensilvanijo, kjer naj bi nadzoroval Trumpovo igro na terenu.
Elon Musk vsak dan podarja 1 milijon dolarjev – za podpis peticije ali podporo Trumpu?
Pensilvanija je odločilnega pomena za izzid končnega rezultata volitev. Velja namreč prepričanje, da bo tekmec, ki bo zmagal v Pensilvaniji, tudi novi predsednik ZDA. New York Times je objavil, da je Musk pripravljen v Pensilvaniji potrošiti 500 milijonov dolarjev. Zakaj in kaj vleče Muska, da se je pridružil vulgarnemu Trumpu? Musk ni edini mogotec Silicijeve doline, ki se je prisesal Trumpu. Toda Musk je tisti, ki si s svojim vplivom prizadeva zavzeti državo, ne samo obogateti. V razvijajoči se topografiji Trumplanda nobeden od njegovih podpornikov ni primerljiv z Muskom. Če bo Trump zmagal, bo to verjetno z majhno razliko, kar je mogoče pripisati volilni udeležbi. Musk lahko postane edina spremenljivka uspeha.
