Izkopna dela v predorih so končana. 37 kilometrov predorov je bilo izkopanih v samo treh letih, je pa zadnjih nekaj metrov predorov poskrbelo za presenečenja, ki si jih gradbinci niso želeli. Od začetka izkopnih del se je odkrilo 88 kraških pojavov, zadnji odkriti kraški pojavi pa predstavljajo največji izziv. Jama št. 80 je dolga več kot 800 metrov, razprostira se tako pod glavno kot pod servisno cevjo. Da bodo nekoč več ton težke vlakovne kompozicije lahko vozile skozi predor, bo treba narediti premostitvene konstrukcije. Poenostavljeno povedano se bodo v šestkilometrskem predoru Beka (T2) morali zgraditi mostovi, in to v nestabilnem kraškem terenu.
Jame so do določene mere sicer bile pričakovane, nekatere se je zaznalo s predhodnimi preiskavami, a nikoli se povsem natančno ne da napovedati, kako velike bodo te jame. Zdaj je znano, da bo v predorih potrebnih pet premostitvenih konstrukcij, dodatni inženirski in gradbeni izzivi pa bodo vplivali na čas izvedbe projekta. Raziskave še potekajo, ponekod nosilnost tal ni ustrezna, jame se nahajajo tudi pod neugodnim kotom za premoščanje, zato se načini, kako jih premostiti, še iščejo. Znano pa je, da bodo potrebni mostovi dolžine 30 do 40 metrov, osnovne rešitve pa so predvidevale le dolžine do 20 metrov.
Graditev mostov v ozkih in dolgih predorih ne bo najlažja, mostovi pod zemljo se ne gradijo vsak dan. Mostovi v predorih morajo tudi ustrezati strogim varnostnim in tehničnim zahtevam, saj so pogoji za gradnjo pod zemljo in v kraškem svetu zelo specifični. Gre za edinstven primer, ki presega običajne inženirske prakse ter postavlja nove mejnike v podzemnem gradbeništvu.
