Podlaga za pripravo projektne dokumentacije in izdajo gradbenega dovoljenja je občinski prostorski načrt (OPN). V občinah, ki OPN še niso sprejele, se za urejanje prostora in graditev objektov, torej tudi za izdajo gradbenih dovoljenj, še vedno uporablja stare prostorske načrte, nekateri so še iz časa bivše skupne države. Uporabljajo prostorske planske akte in prostorske ureditvene pogoje, ki so bili pripravljeni in sprejeti v letih od 1984 do 1990, oziroma njihove spremembe do uveljavitve zakona o urejanju prostora 1. januarja 2003 in sprejema strategije prostorskega razvoja Slovenije leta 2004.
Stari prostorski akti v veljavi do konca leta
V skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora se lahko stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljajo do 31. decembra 2024.
Na vladi želijo z novelo podaljšati rok za uporabo starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister Jože Novak. Ob tem je izpostavil, da nekateri segajo celo v leto 1990.
“Predlagamo torej podaljšanje veljavnostih starih aktov do oktobra 2026,” je dejal Novak.
Po ministrovih besedah so s tem pomagali prebivalcem, da bodo kljub nesprejetju novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) še naprej lahko pridobivali gradbena dovoljenja in urejali ostale upravne zadeve na teh območjih, je pojasnil.
Spodbuda k pripravi novih prostorskih načrtov
Preostalih 23 občin, ki še nima sprejetega OPN, so po njegovih besedah spodbudili k pripravi novih načrtov že v letošnjem letu, tako da jih bodo lahko sprejeli do oktobra 2026.
“S tem predlogom novele zakona pa jim bomo pomagali pri pridobivanju mnenj in soglasij, da bodo lahko vsi župani občin, še v tem mandatu dokončali pripravo novih prostorskih aktov in se s tem izenačili z vsemi ostalimi občinami, ki take prostorske načrte že imajo,” je še dejal minister.
V občinah brez OPN izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča
Kot so oktobra ob posredovanju osnutka predloga novele v javno obravnavo zapisali na ministrstvu, na območju občin, ki še nimajo sprejetega OPN, s 1. januarjem 2025 izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste, železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti).
Med občinami brez prostorskega načrta 3 obalne
Priprava in sprejem OPN je izvirna pristojnost občin. Predlog zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN in v zvezi s tem naloge župana kot odgovorne osebe občine, vse s ciljem sprejema OPN najpozneje do lokalnih volitev jeseni 2026 in uveljavitve pred 31. decembrom 2026.
Občin, ki OPN še niso sprejele, je 23: Mestna občina Celje, Mestna občina Maribor, Beltinci, Bistrica ob Sotli, Bloke, Kobilje, Kozje, Kranjska Gora, Lenart, Lendava, Luče, Lukovica, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Puconci, Slovenska Bistrica, Solčava, Sveta Ana, Šmartno ob Paki, Štore in tri obalne občine – Mestna občina Koper, Izola in Piran. Kaj za slednje pomeni podaljšanje roka, smo povprašali pri odgovornih. Odgovore objavimo.
