Prvo sortirno analizo na ravni gospodinjstev je ministrstvo izvedlo leta 2021 in 2022, ko so rezultati pokazali, da odpadna hrana v Sloveniji predstavlja 17 odstotkov vseh ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov. Cilj sortirne analize je pridobiti čim bolj reprezentativne podatke za oceno deleža odpadne hrane med biološkimi odpadki na nacionalni ravni. Ta pomeni pomemben vpogled v sestavo bioloških odpadkov in količino užitnih in neužitnih delov hrane, ki končajo med ločeno zbranimi biološkimi odpadki.
Po besedah ministrstva je bilo v Sloveniji leta 2023 zavrženih kar 164.803 ton hrane, kar predstavlja 9 % več odpadne hrane kot leto prej. Povečanje je predvsem posledica večje količine odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, kar podvojila. Za 7 % se je povečal tudi delež odpadne hrane v trgovini, medtem ko so gospodinjstva zavrgla za 2 % več hrane. Povprečen Slovenec je denimo lani zavrgel 78 kilogramov hrane, kažejo podatki ministrstva.
Največ odpadne hrane je še vedno v gospodinjstvih (44 odstotkov), s 34 odstotki sledita gostinstvo in strežba. 13 odstotkov predstavlja proizvodnja hrane, 9 odstotkov pa trgovina z živili. Po podatkih statističnega urada je delež užitne hrane, ki je leta 2023 končal v odpadkih, znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leta 2022.
