»Obožujem svojo domačo vas. Ravno prav je majhna, da se skoraj vsi poznamo med seboj, obenem pa dovolj velika, da ti družbe ne manjka. Imamo eno trgovino in res krasno vzdušje, v Nabrežini imam tudi veliko navijačev. Zaradi treningov in tekem sem veliko odsotna, a ko sem doma, uživam ob morju, kjer je v vseh letnih časih, od pomladi do zime, zelo lepo. Rada se sprehajam. Od doma do morja imam dvajset minut peš, z avtom pa le pičle tri minute, pa kdaj tudi ležati na plažo,« ponosno razlaga Caterina, ki je vse izobraževanje od vrtca do osnovne šole obiskovala na Nabrežini, višjo, bila je na Znanstvenem liceju, pa v Trstu. Seveda v slovenskem jeziku, ki ga ima zelo rada in je nanj zelo ponosna.
Od nekdaj je prekipevala od energije
Po tistem osnovnem vrtčevskem smučarskem tečaju na plastiki se je pridružila slovenskemu Smučarskemu klubu Devin, s katerim so hodili na treninge na sneg. Ker je bila od majhnega silno radovedna, polna energije in nemirnega duha, je seveda poskusila še druge športe, vendar ji nič ni bilo tako všeč kot smučanje. Starša, oče je inšpektor za varnost v tržaškem pristanišču, mama pa medicinska sestra, sta obe hčerki, ki sta še danes tudi najboljši prijateljici, podpirala na njuni (športni) poti, četudi je to pomenilo veliko voženj na treninge in tekme. Caterina jima je za to zelo hvaležna in je vesela, če prideta na njene tekme v bližini. Najraje na tiste v Italiji, Sloveniji in Avstriji.
Dobrodošlica v slovenski ekipi
»Dolgo sem predano trenirala, vendar je bilo težko priti do dobrih rezultatov. Naj dodam, da mi to ni odvzelo volje. Smučanje imam tako zelo rada, da četudi sem po naravi malce bolj lena, nisem nikoli, razen, ko sem bila bolna, zamudila nobenega treninga. Pri šestih letih so prišli prvi uspehi. Najprej v otroških kategorijah v regiji Furlanija-Julijska krajina, potem pa tudi v višjih. Bilo mi je težko, saj je bilo zahtevno priti do dobrih rezultatov, vendar sem bila vztrajna in imela smučanje res rada. Dolgo sem trenirala in tekmovala za Italijo, pred dvema letoma pa sem se odločila za Slovenijo. V Italiji je veliko več ljudi in s tem tudi tekmovalcev, Slovenija pa je manjša in imaš lahko bolj oseben pristop,« razlaga simpatična temnolaska, ki občuduje slovenske smučarke.
Tina Maze je res legenda, pa tudi njeni kolegici Andreja Slokar in Ana Bucik Jogan sta odlični in upa, da bo kmalu na njuni ravni. Vesela je bila dobrodošlice slovenskih smučark, s katerimi se je dobro ujela.
Optimistični načrti za prihodnost
Čeprav je vrhunska športnica v letih, ko se mladi pogosto odločajo za samostojno življenje, je to za zdaj še malce odložila v prihodnost, ker je zaradi obilice treningov in tekem večinoma odsotna in zelo ceni trenutke, ko se vrne domov in čas preživlja z domačimi, s katerimi se odlično razume. Seveda pa se dobro zaveda, da je kariera vrhunskega športnika tudi silno nepredvidljiva. Že ena poškodba, ki jih je pri smučanju običajno res veliko, ti lahko v hipu uniči vse sanje.
»Na srečo sem imela doslej srečo in nisem bila poškodovana. Vseeno pa se zavedam, da je športna pot lahko zelo nepredvidljiva in malo razmišljam tudi o prihodnosti, ko ne bom (več) smučala. Po končanem liceju sem si vzela dve leti prosto, nato pa sem se vpisala še na fakulteto. Ker zaradi vseh športnih obveznosti ne morem redno hoditi na predavanja in vaje, sem se odločila za spletno izobraževanje, ki se ga lotim, ko imam čas. Za zdaj še ne vem, kaj bom počela po koncu športne kariere, zagotovo pa bom ostala v športu.
»Morda kot trenerka ali učiteljica smučanja, inštruktorica fitnesa, učiteljica telovadbe … Možnosti je veliko. Vem pa, da si ne predstavljam življenja in službe, ko si ves dan za računalnikom. Vajena sem biti ves čas aktivna in ne bi zdržala pri miru,« prizna Caterina. Do takrat je še dolgo, zdaj se posveča predvsem doseganju uspehov v športu, zato noben trening ni pretežak ali prezahteven. V Komen in Sežano se vozi v fitnes, velikokrat pa jo boste srečali na slovenski strani meje na pohodih po hribih ali pa kolesariti po slovenskem Krasu, do Gorice, Izole, Kopra … »Tako kot kakovostno treniram, rada tudi kakovostno lenarim. Takrat obiščem svoje nonote in se družim s prijatelji. V tako natrpanem urniku mi trenutno res ne uspe najti še časa za fanta. Tako sem zdaj zaljubljena – v smučanje,« veselo zaključi.
