Kaj gre najprej na božično drevo – lučke ali kroglice?

Prišel je december in s tem tudi okraševanje božičnega drevesa. Vsako leto med ljubitelji prazničnega vzdušja poteka ista razprava – kaj najprej postavimo na drevo?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Medtem ko eni trdijo, da najprej pridejo lučke, nato pa kroglice in drugi okraski, drugi menijo, da je to napačen vrstni red in da je najprej treba postaviti kroglice.

Pri okraševanju božičnega drevesa je bolj primerno, če začnemo z lučkami, saj so ključnega pomena za ustvarjanje tople in praznične atmosfere. Luči je najlažje namestiti na drevo, preden dodamo druge okraske, kar omogoča, da jih enostavno porazdelimo in se izognemo morebitnim težavam z zamenjavo žarnic. Ko so lučke nameščene, lahko začnemo z dodajanjem kroglic, okraskov in drugih dekoracij, ki drevesu dajejo bogat in pester izgled. Za dosego uravnoteženega in estetskega učinka je priporočljivo, da okraske enakomerno razporedimo po drevesu, pri čemer je pomembno, da so različne velikosti in barve, da se ustvari dinamika in globina. Po okrasnih kroglicah lahko na drevo obesimo še verižice ali trakove, ki bodo obogatili celoten videz drevesa. Na koncu, kot pika na i, pride vrh drevesa, kjer postavimo zvezdo, angelčka ali drug okras, ki simbolizira zaključek prazničnega okraševanja. Ta vrstni red okraševanja pomaga, da drevo zasije v vsej svoji lepoti in harmoniji, saj lučke, okraski in vrh drevesa ustvarijo popoln estetski učinek.

Koper oživel v prazničnih lučkah (FOTO/VIDEO)

Zakaj okrašujemo drevo?

Običaj okraševanja božičnega drevesa ima korenine v poganskih ritualih in krščanskih tradicijah, ki so se razvijale stoletja v različnih kulturah.

V predkrščanskih časih je zimzeleno drevje simboliziralo življenje, upanje in zaščito pred zlimi duhovi med zimskim solsticijem. Stari Rimljani so med Saturnalijami okraševali svoje domove z vejami zimzelenih dreves. V nordijski mitologiji in germanskih kulturah so zimzelene rastline povezovali z bogovi in večnim življenjem. V domovih so pogosto postavljali borove veje, da bi prinesle srečo in zdravje.

V srednjem veku je 24. december veljal za dan svetih Adama in Eve. Med cerkvenimi predstavami, ki so prikazovale zgodbo o stvarjenju sveta, so uporabljali drevo jabolk, okrašeno s plodovi, da bi simbolizirali rajski vrt. To drevo je pozneje postalo navdih za okraševanje božičnega drevesa.

Prvo okrašeno božično drevo

Običaj okraševanja božičnega drevesa v sodobnem pomenu je nastal v Nemčiji v 16. stoletju. Po legendi naj bi Martin Luther, reformator, bil navdihnjen z lepoto zvezd, ki so skozi veje zimzelenega drevesa sijale, zato je prinesel drevo domov in ga okrasil s svečami. Prvi okraski so bili preprosti – jabolka, oreščki in sladkarije, ki so simbolizirali darove narave in obilje.

V 18. in 19. stoletju se je običaj okraševanja božičnih dreves razširil po vsej Evropi, še posebej v Nemčiji in Skandinaviji. Nemški priseljenci so običaj prenesli v Združene države Amerike.

Veliko priljubljenost je božično drevo pridobilo v 19. stoletju, zahvaljujoč princu Albertu, možu britanske kraljice Viktorije, ki je leta 1841 postavil okrašeno drevo na kraljevski dvorec. Njegov primer so kmalu posnemali številni Britanci.