V izolski bolnišnici ne beležijo odstopanj od finančnega načrta. Letos so ustvarili presežek prihodkov nad odhodki v višini dobrih 360.000 evrov, do konca leta pa načrtujejo, da bodo nadoknadili izpad, ki se je zgodil zaradi prvih mesecev zdravniške stavke v začetku leta. Prav tako v roku plačujejo vse obveznosti.
Kot je na seji povedal direktor bolnišnice Radivoj Nardin, so obenem že usmerjeni v prihodnje investicije. Izpostavil je nujno obnovo centralnega operacijskega bloka in spomnil, da brez prenove ta v nekaj letih ne bo več primeren za delovanje, saj ne bodo mogli več zagotavljati ustreznih pogojev. “Govorimo o naložbi, ki se giba med 22 in 25 milijoni evrov. V ta znesek so vključena zgolj gradbena dela in oprema, ki je vgrajena na stene. Ocenjujemo, da bo za drugo opremo treba odšteti še med 8 in 10 milijoni evrov, to pa je izolska bolnišnica pripravljena kriti iz lastnih sredstev,” je pojasnil. Obenem je izrazil željo, da bodo z ministrstvom našli skupen jezik.
Strokovni direktor izolske bolnišnice Tomaž Gantar pa je spomnil še na nakup aparata PET-CT za pozitronsko emisijsko tomografijo. Kot je pojasnil, je potreba po teh preiskavah zelo velika, aparat pa bi pomagal predvsem pri diagnostiki in spremljanju rakavih bolnikov.
“To smo si želeli in to nam je bilo obljubljeno, zato bomo razočarani, če do realizacije ne bo prišlo,” je dejal. Za investicijo, ki okvirno znaša okrog 3 milijone evrov, ministrstvo za zdravje sicer še ni prižgalo zelene luči.
Bolnišnica nima neomejenega števila ljudi
Na seji se je vodstvo bolnišnice seznanilo tudi s čakalnimi dobami. Ugotovili so, da so se čakalne dobe zmanjšale pri vseh treh stopnjah nujnosti za preglede ORL, kolonoskopijo, gastroskopijo in magnetno resonanco glave, hkrati pa so se podaljšale pri prvem urološkem, nevrološkem in kardiološkem pregledu ter pri žilno-kirurškem pregledu za vene.
Kot je dejal Gantar, se s čakalnimi dobami vrtijo v začaranem krogu. “Ko ljudje vidijo, da je v eni bolnišnici krajša čakalna doba, se začnejo prijavljati tja. Bolnišnice pa imajo omejeno število ljudi, ki te dobe skrajšujejo, in znotraj rednega delovnega časa nimamo dovolj rezerv,” je povedal.
Za odpravo čakalnih dob so po Gantarjevih besedah potrebne dodatne ure dela, kar pomeni delo izven delovnega časa, pri čemer pa se soočajo predvsem s težavo organizacije in financiranja.
