Zaklonišča v slovenski Istri: V primeru jedrskega spopada nam ni pomoči

Prebivalci, ki so živeli v Jugoslaviji, se spominjajo časov, ko je bila hladna vojna del vsakdanjega življenja. Iz tistega obdobja so nam ostali spomini, načrti in zaklonišča za primere velikih jedrskih groženj, ki so takrat pretile. Po 30 letih ukvarjanja z drugačnimi težavami pa so svetovne razmere znova odprle vprašanje: smo pripravljeni na krizo in ali so zaklonišča na voljo za vse?

Deli novico s tvojimi prijatelji

O tem smo se pogovarjali z vodjo Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja Igorjem Rakarjem. V dvajsetih letih, kolikor opravlja to delo, v slovenski Istri ni bilo večjih nevarnosti. Poleg obdobja epidemije, ki je bila svojevrstna neznanka, je civilna zaščita ščitila prebivalce pred požari, močnim deževjem in poplavami. Po Rakarjevih besedah v zadnjem stoletju ni bilo množičnih evakuacij prebivalstva: »Evakuirali smo posamezne objekte, vendar večjih ulic ali naselij ni bilo treba.« Vojna, ki se je pred dvema letoma začela med Ukrajino in Rusijo, je znova prinesla strah v Evropo in starejše generacije spomnila na leta hladne vojne. V tistem času so bila zgrajena skoraj vsa zaklonišča v slovenski Istri in Sloveniji, saj je to določala zakonodaja. Danes pa se zanašamo predvsem na vzdrževanje obstoječih zaklonišč.

KOMU SO ZAKLONIŠČA NAMENJENA?

Zaklonišča in zaklonilniki so namenjeni zaščiti prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Obstajajo hišna zaklonišča – zgrajena v stanovanjskih stavbah, za katera danes skrbijo upravniki stavb; zaklonišča v lasti organizacij ter javna zaklonišča – za katera skrbijo občine. Javna zaklonišča so namenjena zaščiti lju di, ki bi se med napadom znašli na ulicah. So pa tudi zaklonišča osnovne zaščite in dopolnilne zaščite. Osnovna zaščita bi vključila opremo za daljše bivanje (do sedem dni), zaščito pred nadpritiskom, ruševinami, radiološkimi padavinami. Gre za novejša zaklonišča, kakršnih v slovenski Istri skorajda ni

JE DOVOLJ PROSTORA ZA VSE?

Podatki Civilne zaščite niso ravno optimistični. V Mestni občini Koper so štiri javna zaklonišča, 17 hišnih in 20 zaklonišč v lasti organizacij. Skupno lahko zaščitijo 6.845 ljudi. Sredi leta 2022 je imela občina približno 53.560 prebivalcev, kar pomeni, da je zaklonišč dovolj le za približno 13 % prebivalstva.

V občini Piran je eno javno zaklonišče, ki sprejme 200 ljudi, 12 hišnih in 14 zaklonišč v lasti organizacij, kar skupno zagotavlja 4.275 mest.

Občina Izola ima eno javno zaklonišče, 39 hišnih in pet zaklonišč v lasti organizacij. Skupaj lahko sprejmejo 2.809 ljudi.

Najmanjša občina slovenske Istre, Ankaran, ima dve hišni in dve organizacijski zaklonišči, ki sprejmeta 440 ljudi.

Javna zaklonišča v Kopru se nahajajo na naslovih: Cesta marežanskega upora 4 (največje), Jurčičeva 2, Krpanova ulica 13 in Vojkovo nabrežje 32a. V Piranu je javno zaklonišče na Ulici IX. korpusa 44a, v Izoli pa na naslovu Drevesna 1. maja 11a.

KAKO RAVNATI, KO ZA OBČANA NI PREDVIDENEGA MESTA V ZAKLONIŠČU?

V primeru večjih nevarnosti, ki bi lahko ogrozile celotno državo, se pripravi načrt ukrepanja in usmerjanja občin. “Kar zadeva vojne, je treba vedeti, da ni dovolj zaklonišč za vse prebivalce,” pravi Rakar. “Prebivalci, ki nimajo zaklonišča v objektu, kjer živijo, se morajo takrat zateči v kletne ali druge prostore, vendar ta ne zagotavlja takšne zaščite, kot bi jo lahko zaklonišča.”

Zaklonišča v Sloveniji so precej stara, vendar se jih vzdržuje. Tokrat smo obiskali eno od zaklonišč v lasti organizacije, in sicer na Sončni poti 20a, kjer se nahaja vrtec. Zaklonišče lahko sprejme 100 ljudi. Zaklonišča organizacije pogosto uporabjajo v svoje namene, a tako, da jih lahko izpraznijo v 24 urah.

IMG 8248

Zgrajenih zaklonišč za celotno prebivalstvo je premalo, zato bi se v primeru vojnega napada večina ljudi morala zateči v kletne prostore ali bližnje podzemne garaže. Ti objekti nudijo določeno zaščito, če so primerno grajeni in imajo ustrezno ojačano stropno konstrukcijo, vendar taka zaklonitev zagotavlja le zaščito pred ruševinami, ne pa tudi pred nadtlakom in RKB orožjem. Večina obstoječih zaklonišč v Sloveniji je zastarelih in ne zagotavlja ustrezne zaščite pred sodobnim RKB orožjem.

ZA ZAKLANJANJE SE UPORABLJAJO TUDI ZAKLONILNIKI

Pravilnik, ki je v veljavi od leta 2015, določa, da je treba v naseljih z 10.000 in več prebivalci (do tega leta je določba veljala za naselja s 5.000 in več prebivalci) pri novograjenih objektih ojačati ploščo nad kletjo, da te služijo kot zaklonilniki za zaščito pred ruševinami. Če plošča ni ojačana, mora lastnik v primeru vojne nevarnosti strop nad kletjo podpreti. Pri nejasnostih glede ustreznosti plošče ali načina ojačitve je treba pridobiti mnenje gradbenika – statika, ki opravi meritve in poda priporočila. Če objekt nima kleti, mora lastnik izdelati zaklonilnik (vkopan, polvkopan ali obsut) na svojem zemljišču, pri čemer ne sme poškodovati komunalnih vodov. Dobro je tudi, če imajo prebivalci doma osnovno zalogo hrane.

Če upoštevamo, da v štirih občinah slovenske Istre živi 91.563 ljudi, je torej zaščitenih okoli 16 % prebivalcev. Za več kot 70.000 ljudi pa bo precej vseeno, ali imajo osnovno zalogo hrane doma ali ne.