Na Parecagu nimajo samo čarobnega pogleda na soline, ampak tudi šakale in divje prašiče (video)

Na Parecagu nimajo samo edinstvenega razgleda na soline, ki jim ga zavida vsak, ki je vsaj malo romantičen, ampak se lahko očitno pohvalijo tudi z divjimi živalmi, ki jih obiščejo skoraj doma. Tako se je danes po piranskem podeželju potepal eleganten šakal, malo manj elegantno pa skupinica divjih prašičev.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Šakal

Šakal je srednje velik predstavnik družine psov; podoben je volku in lisici, le da s svojo velikostjo in težo (pri nas povprečno 10 do 12 kg) sodi med obe vrsti.

Njegov kožuh je podoben volkovemu, le da ima več oranžnih odtenkov po bokih in tacah. Dolge noge in kratek rep so prav tako značilni zanj.

Po podatkih Lovske zveze so se šakali v Sloveniji prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini.

V osemdesetih so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji.

Divji prašič

Divji prašiči so se v Sloveniji začeli bolj redno pojavljati konec štiridesetih let, in sicer na Krasu in Tolminskem, v začetku petdesetih let pa tudi v Julijskih Alpah. Kasneje so se od tam razširili tudi v vzhodni Sloveniji, izjema je le Prekmurje, kamor so se po odstranitvi ograje na državni meji razširili z Madžarske. Dandanes divji prašič poseljuje, bodisi stalno bodisi le občasno, celotno ozemlje Slovenije, domala do same obale, lahko preberemo pri lovcih.

Tako šakal kot divji prašič je torej dokaj stalni prebivalec slovenske Istre. No, vsaj na Parecagu se očitno radi zadržujejo. Morda je tudi njim všeč razgled na čarobne Sečoveljske soline.

šakal