Dvojezične šole kot temelj ohranjanja jezika
Dvojezične šole, ki so bile vzpostavljene že kmalu po drugi svetovni vojni, še danes ostajajo ključni steber ohranjanja italijanskega jezika na območju slovenske Istre. V Kopru, Izoli in Piranu delujejo šole, kjer se pouk izvaja tako v slovenskem kot italijanskem jeziku. Številni starši, tudi tisti brez italijanskih korenin, svoje otroke vpisujejo v te institucije, saj verjamejo, da znanje dveh jezikov prinaša dodatne prednosti pri izobraževanju in kasnejši karieri.
“Dvojezična šola ni le učenje jezika, ampak tudi spoznavanje kulture, tradicije in sožitja, ki je za slovensko Istro značilno,” pravi ravnateljica OŠ Dante Alighieri Izola Cristina Valentič Kostić.
Znanje italijanščine: prednost ali ovira?
Medtem ko je bilo nekoč znanje italijanščine samoumevno, danes opažamo drugačno sliko. Mlajše generacije, še posebej tiste, ki ne obiskujejo dvojezičnih šol, pogosto niso vešče jezika, ki je v preteklosti veljal za neizogiben del identitete slovenske Istre.
Po besedah jezikoslovke dr. Mateje Novak je glavni razlog za to pomanjkanje stika z jezikom zunaj šole. „Brez vsakodnevne uporabe jezika je težko ohraniti visoko raven znanja. Poleg tega se zdi, da mladi v italijanščini ne vidijo praktične vrednosti,“ pojasnjuje.
Dodatek za italijanščino pri zaposlitvi: Koliko je resnice?
Velikokrat slišimo, da znanje italijanščine pomeni prednost pri iskanju zaposlitve na območju slovenske Istre, kjer marsikatero podjetje ponuja dodatek za dvojezičnost. Vendar pa se postavlja vprašanje, koliko zaposlenih dejansko obvlada italijanščino na ravni, ki bi bila uporabna pri delu.
Po podatkih raziskave, izvedene med delodajalci na obalnem področju, le 40 % zaposlenih z dodatkom za italijanščino dejansko uporablja jezik v vsakodnevni praksi. „Dodatek je bolj simboličen kot praktičen, saj večina komunikacije poteka v slovenščini ali angleščini,“ ugotavljajo v eni od turističnih agencij.
Odnos do jezika: nekdaj in danes
Razlike v odnosu do italijanščine so očitne. Starejši prebivalci obalnih mest pogosto z nostalgijo pripovedujejo o časih, ko je bil italijanski jezik nepogrešljiv del vsakdana. Mlajše generacije pa pogosto dajejo prednost angleščini, ki je globalno uporabnejša.
Lokalna kulturna društva in organizacije si prizadevajo spodbujati učenje italijanščine s prireditvami, jezikovnimi tečaj, in sodelovanjem z italijanskimi institucijami. „Naš cilj je ponovno vzbuditi zanimanje za jezik med mladimi in jim pokazati, da ima italijanščina na obali še vedno svoje mesto,“ pravi predstavnica italijanske skupnosti v Piranu.
Pogled v prihodnost
Dvojezičnost v slovenski Istri ostaja pomemben del lokalne identitete, a je njen obstoj odvisen od aktivnih prizadevanj tako institucij kot posameznikov. Ključna naloga je mlade generacije ponovno navdušiti za učenje italijanščine in jih spodbuditi k ohranjanju jezikovne dediščine, ki je del kulturnega bogastva tega območja.
Bo dvojezičnost ostala simbol sožitja in raznolikosti slovenske Istre ali bo postala le še del zgodovinskih spominov? Odgovor je v rokah vseh nas.
Avtor: Andrea Vaić
