Vrnitev smrtne kazni
Po vrnitvi v Belo hiši se je novi predsednik Trump odločil za obnovitev zveznih usmrtitev, ki jih je leta 2021 prekinil nekdanji generalni državni tožilec Merrick Garland. Trenutno so na izvršitev smrtne kazni čakajo le še trije zaporniki, saj je predsednik Joe Biden 37 obsodb spremenil v dosmrtne zaporne kazni.
Trump zahteva smrtno kazen za primere, ki vključujejo umor policista ali smrtno kazniva dejanja, “ki jih je zagrešil tujec, ki je nezakonito prisoten v tej državi.” Prav tako naroča generalnemu državnemu tožilcu, naj si prizadeva za razveljavitev precedensov vrhovnega sodišča, ki “omejujejo pooblastilo državnih in zveznih vlad za izrekanje smrtne kazni.”
“Najsvetejša dolžnost vlade je zaščititi svoje državljane pred grozljivimi dejanji, zato moja administracija ne bo dopuščala poskusov uničenja zakonov, ki dovoljujejo smrtno kazen,” je povedal Trump.
Trumpova administracija je v svojem prvem mandatu izvedla 13 zveznih usmrtitev – več kot katerikoli predsednik v sodobni zgodovini. V svojem govoru v kampanji za leto 2024 je poudaril, da je treba usmrtiti preprodajalce drog, in to primerjal s kitajskim pristopom.
Garland je nedavno preklical protokol za smrtno kazen s pentobarbitalom zaradi skrbi glede “nepotrebnih bolečin in trpljenja”. Novi generalni državni tožilec bi lahko po odobritvi senata ponovno uvedel ta protokol.
Po Bidenovih odločitvah na smrtno kazen čakajo še naslednji obsojenci: Dylann Roof (umor devetih obiskovalcev cerkve v Južni Karolini leta 2015), Dzhokhar Tsarnaev (napad na bostonskem maratonu leta 2013) in Robert Bowers (antisemitski napad na sinagogo v Pittsburghu leta 2018).
Mehiške kartele označil kot “teroristične organizacije”
Trump je v ponedeljek pozval zunanje ministrstvo, naj mehiške kartele uvrsti na seznam “tujih terorističnih organizacij”. Namen te poteze je boj proti migracijam in trgovini z drogami, vendar bi lahko zapletla mednarodne odnose, omejila prošnje za azil in otežila poslovanje z Mehiko.
Za kartele, kot sta “Sinaloa” in “Jalisco New Generation“, predlaga, da se uvrstijo na raven organizacij, kot so “Al-Qaeda” in “Boko Haram“. Vendar analitiki menijo, da odločitev verjetno ne bo vplivala na vojno proti drogam, saj imajo ameriški organi že zdaj precejšnjo moč nad njimi.
Zakon, sprejet 1990 leta, omogoča mednarodne sankcije in pregon državljanov ZDA, ki podpirajo kartele. Strokovnjaki menijo, da se bo s Trumpovo razširila možnost pregona tistih, ki so povezani s kriminalnimi združbami, zlasti v tujini.
“ZDA imajo že veliko orodij za boj proti kartelom” ugotavlja Maria Calderon z mehiškega inštituta Wilsonovega centra. “Vendar pa klavzula o materialni podpori odpira vrata novim možnostim pregona.”
Odpoved Bidnovega programa za raznolikost spolov
Trump je v torek okrepil pobude proti programom raznolikosti, enakosti in vključevanja (DEI). Letalskim uradnikom je odredil, naj pregledajo prakse zaposlovanja, povezane s programi raznolikosti, vladne uslužbence, ki sodelujejo pri DEI, pa naj pošljejo na plačan dopust.
Ukrepi so sledili izvršnim ukazom, ki jih je izdal prvi dan svojega mandata in katerih cilj je ukiniti programe, ki podpirajo ženske, etnične manjšine, LGBTQ+ in druge skupine.
Trumpov novi ukaz razveljavlja ukaze iz leta 1965, ki so zagotavljali enake možnosti zaposlovanja in spodbujali zvezne izvajalce k ustvarjanju rasno, spolno in versko uravnotežene delovne sile.
Izvršilni ukaz iz leta 1965, ki ga je podpisal Lyndon Johnson, je ščitil pravice delavcev tako, da je zagotavljal, da niso diskriminirani na podlagi “rase, barve kože, vere, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali nacionalnega porekla”, navaja ministrstvo za delo.
Zaprtje meje z Mehiko
Srečno, “ujemi in izpusti” – pozdravljeni, “ujemi in deportiraj”.
Migranti, prijeti pri nezakonitem prečkanju ameriške meje, bodo odslej pridržani do izgona, namesto da bi bili izpuščeni do zaslišanja, so pojasnili na ministrstvu za domovinsko varnost.
Mejni agenti so izvršni ukaz prejeli na prvi dan mandata predsednika Trumpa. Gre za dramatično spremembo v primerjavi s politiko “ujemi in izpusti”, ki je veljala v času Bidnove administracije, ko je mejo prečkalo približno 8 milijonov nedokumentiranih migrantov.
Zdaj se lahko migrante izpusti samo z odobritvijo ministrstva za domovinsko varnost v Washingtonu. Pod Bidnovo vlado so migranti prečkali mejo brez strahu pred izgonom. Spodbudili so jih “zgodnji signali administracije, da so ameriške meje odprte”.
Avtor: Yevhenii Prokopyk
