SLAVICA TUCAKOV: PIRAN BO VEDNO MALO MOJ IN JAZ NJEGOVA

Slavica Tucakov je rojena v Novem mestu, kjer je odraščala, njene korenine  po  starših segajo na Balkan, lepa mešanica je. V Ljubljani je diplomirala politologijo in leta 2010 prišla v Piran, da bi en mesec pomagala pri predvolilni kampanji takratnega kandidata za župana, Petra Bossmana.  Zmagal je, postal župan in Slavica je ob morju ostala  sedem let.  Bila je  županova vodja stikov z javnostmi,  ves čas v pogonu in na kolesu, pogosto tudi z visokimi petami, vedno pa  z rdeče našminkanimi ustnicami. Tisto kolo, ki so ji ga podarili sodelavci, ima še danes.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Njeno »drugo življenje« je bila vselej glasba, bas kitara in ta je sčasoma zmagala. Izstopila je iz cone udobja in se odselila v Wales, v Cardiff, kjer je nekaj let delala v Chapter Arts centre – velikem kulturnem središču, nazadnje kot vodja operative in služb za obiskovalce. Tam se je tudi  rodila ljubezen. Njen partner Owain je prevajalec, umetnik, tudi glasbenik in nekega dne sta si za svojo bazo izbrala Ljubljano.  Kadar ni na glasbenih turnejah po Evropi,  v Ljubljani skrbi za komunikacije skupine CEED, ki podjetnike podpira s programi skupne rasti, izmenjave izkušenj in reševanja podjetniških težav,  posebej pa Slavica koordinira tudi program za ženske podjetnice AWE. Kajti od tu, iz Slovenije,  je vse blizu – do Benetk, Dunaja,  Balkana, Istre, kjer je v Novigradu dom Slavičine matične glasbene skupine  The Screaming Wheels, s katero nastopa po Evropi, v kratkem pa bo izšla njihova nova zgoščenka.

The Screaming Wheels photo Berenice Flechard 18

Njen Piran

Na tistih sedem let v Piranu, kamor se rada vrača, saj zadnja leta sodeluje z ekipo Tartini festivala, ima čudovite spomine: »Res sem hvaležna, da sem lahko delala s  človekom z velikim Č, kot je Peter Bossman. Takrat smo z županom obredli vse koščke te najlepše občine, ljudje so to cenili in zato sem bila  prepričana v ponovno izvolitev, saj smo vedeli,  kako teren diha. Eden mojih najljubših  spominov je županova naklonjenost  moji ideji, da gostimo veliko evropsko srečanje motoristov Harley-Davidson HOG Rally. Od prvega stika z organizatorji  sem verjela, da bo to izjemen dogodek in videla samo pozitivne učinke. To, da sem rokerica in imam raje trše ritme, da na koncertih in festivalih, veliko časa preživim med ljudmi z motorji, v  usnju in s  tatuji, je seveda pomagalo. To je način življenja in to so res dobri  gostje. Leto dni sem pripravljala ta dogodek, z Mitjo Žnidaršičem iz Hotelov LifeClass sva od začetka verjela vanj. To je le eden dragocenih  spominov na ta čas.

Hvaležna sem, da so me ljudje sprejemali toplo, saj sem bila  vendarle »forešt« in res sem  hitro  začutila, da je Piran moj dom. Težko sem odšla, a bila je  prava odločitev. Včasih je potrebno izstopiti iz cone udobja. Počutim se, kot da imam več kot samo en dom, zato raje rečem, da je moja baza zdaj Ljubljana – malo sem doma v Piranu,  v Novem mestu,  v Walesu,  v Franciji, malo na turnejah in vedno se rada vračam v Piran, kjer imam veliko dobrih prijateljev in znancev. Če samo pomislim na pot s kolesom vse od Seče do Pirana, tudi v visokih petah, če je bilo treba. Pa skok v morje pred službo, včasih z delfini. Ahh, res rajsko!  Kar milo se mi stori.«

 

Wales in Cardiff

Človek obrača, življenje obrne. Odselila se je z idejo, ki se je  zasukala drugače. Kmalu po prihodu se je, kot vselej, nekako udomačila med ljudmi, saj je ponotranjila  Bossmanove besede: »… vedno  razpakiraj kovček, tudi če misliš, da boš nekje le malo časa. Pojdi ven in poizkusi najti prijatelje.« Tako  je spoznala Sian Evans, pevko znamenite skupine Kosheen. Zdelo se je neresnično, a  kmalu sta stali skupaj na odru in prvi koncert z njimi je odigrala že leta 2019 na festivalu v Angliji.  Vadila je sama, bobnarja spoznala šele na odru, ujeli so se in sledilo je obdobje izjemne glasbene zgodbe, ki so jo še pred kovidom v Brightonu obiskale tudi članice njene  prve novomeške mladostne skupine  Inti, ki so jih v tistih dejavnih mladih  letih   pod svoje okrilje vzeli kar znameniti glasbeniki Dan D.

V Cardiffu je Slavica delala v Chapter Arts Centru, velikem umetniškem središču s kinom in gledališkimi dvoranami,  s preko 50 studiji za  umetnike, kavarno in galerijo. Na otvoritvenem koncertu v začetku sedemdesetih let so jim igrali Pink Floydi in Black Sabbatth, da so lažje zbrali denar za začetni zagon središča. Tu je spoznala svojega partnerja Owaina, ki je prevajalec – v kar treh jezikih je »native speaker« – valižanščini, francoščini in angleščini. Vzljubila je njega in Wales, ki je pravi biser: »Celotna obala je povezana v Wales Coast Path. To so res čudovite poti po klifih, preko pašnikov ovac in krav, tu so divji konji, peščene plaže, potem pa zaviješ v cozy pub. To, da je vse zeleno, pomeni, da je veliko vlage in na to se nikakor nisem mogla navaditi, tako da sem potrebovala eno dolgo poletje v Sloveniji, da sem si segrela kosti.

Ljudje so  prijazni, uvidevni, sprejeli so me z odprtimi rokami. Ko ugotoviš, da se postaviš v vrsto, tudi če sam čakaš na avtobus, potem veš, da si se malo nalezel njihovih navad. Lepo je oditi in priti nazaj, le tako dobimo neko perspektivo. Večkrat se je treba odklopiti od novic in iti med ljudi.«

SLAVICA TUCAKOV: PIRAN BO VEDNO MALO MOJ IN JAZ NJEGOVA

Glasba

V mladosti je Slavica v Novem mestu trenirala rokomet in atletiko,  a vedno je našla čas za glasbo.  Njena najstniška skupina Inti je  med 140 skupinami iz vse Slovenije na natečaju pristala na 4. mestu, svojo glasbeno pot je potem spet obudila v Piranu s pomočjo Dareta Ravnikarja iz skupine Piran Express in  tako so, potem ko jo je na vaji pičil sršen, nastali Hornets. Njeni spomini na to skupino, posebej na koncerte v Franciji in Avstriji so, pravi, za »rokenrol enciklopedijo«, a spominov se je z leti in z drugimi sodelovanji   nabralo še veliko. Ko je še živela v Cardiffu, jo je našel glasbeni čarovnik  Leo Anđelkovič, ki ga je spoznala v Zagrebu, kamor se je takrat  še iz Pirana vozila na vaje skupine Bonobo Kid.

Leo jo je povabil k njeni, sedaj matični skupini, The Screaming  Wheels v Novigrad. To je bila ljubezen na prvo poslušanje, ki še traja in je prerasla v pravo bratstvo. Slavičina v zrak štrleča pričeska pa je ob zvokih  bas kitare na odru živ dokaz  in simbol  udarnih ritmov banda, ki  igra energični blues-rock. Skupaj so koncertirali širom Evrope  in Slavica sodi med bas kitariste, ki na odru izgubijo »več kot dve kaloriji«. Njihov novi  singel in album izideta spomladi. V kratkem jo čaka EU turneja z izjemno ameriško glasbenico Katie Henry, med bisere njenih spominov pa sodijo štiri dolge evropske  turneje z legendo britanskega bluesa, Normanom Beakerjem.  Večino življenja je igral z izjemnim  bas kitaristom Jackom Bruceom, ki so se mu na vsakem koncertu poklonili s skladbo White room skupine Cream in že na enem prvih koncertov je  Norman na odru Slavici rekel: »Jack would be  proud!«

Velik kompliment, Slavica. Srečno!