Skromna Lara pravi, da je preprosto dekle iz Ljubljane. »Odraščala sem skupaj s sedem let mlajšo sestro Loti in šestnajst let mlajšo sestro Leoni. Večkrat se pohecam, da si je verjetno oče želel sina, ker sem mu veliko pomagala v vinogradu, ki ga imamo na Dolenjskem, pri prekopavanju, nošnji brent, košnji … in doma predvsem pri vseh zunanjih opravilih. Kuhanje in pranje perila pa je ostalo mami in sestri Loti,« se smeji Lara, ki je danes staršema hvaležna za vse te delovne navade in znanje, ki ji zelo prav pride zdaj, ko ima svojo družino. Še vedno pa veliko rajši zamenja žarnico in popravi kakšno pipo, kot pospravi kuhinjo.
»Hvala bogu imam partnerja Blaža, ki to uredi brez težav in več kot odlično,« še navrže v smehu Lara, ki sprva ni razmišljala o delu v medijih, saj je po izobrazbi farmacevtski tehnik, kasneje pa se je vpisala tudi na izredni študij fizioterapije. Znanje iz zdravstva ji je prišlo še kako prav, ko je pred leti prestala najtežjo preizkušnjo v življenju.
Znova rojena
»Osmi julij je zame postal dan, ko se zahvalim za novo priložnost in spomnim na to, da je v trenutku vse minljivo. Takrat sem zadnjič objela svojo Pio. Tisti dan sem delala pri promociji športnih avtomobilov. Med premorom smo se z dekleti odpravile na kavo in po štiristo metrih od kraja dogodka imele prometno nesrečo. V nas se je zaletel voznik pod vplivom alkohola in s svojim vozilom trčil v desno stran našega avtomobila, kjer je sedela Pia in jaz, kot sopotnica, zadaj. Po glasnem poku sem se prva zbudila in začela z bujenjem voznice, ker je bil moj izhod iz avta onemogočen. Pia, ki je sedela na sovoznikovem mestu, pa je na kraju nesreča umrla. Težko je opisati, kakšni občutki so takrat šli skozme, ampak enostavno sem vedela, da je njena duša zapustila telo.
Ekipa, ki je bila prva na kraju nesreče in ves adrenalin, sta me držala pokonci, da sem kljub prerezani koži čez glavo, zdrobljenemu uhlju, počenemu vratnemu vretencu, opečeni desni strani obraza, stisnjeni desni stegenski mišici, koščkom vetrobranskega stekla po vsem telesu, premaknjenim ledvenim vretencem, zlomljenim rebrom… lahko prišla varno iz avtomobila. S pomočjo zdravniške oskrbe, podpore družine, pomoči družinske prijateljice, ki je fizioterapevtka, in prijateljev je bilo okrevanje veliko hitrejše. Najbolj hudo mi je bilo, ker sem bila tako nemočna v svojem telesu na invalidskem vozičku, da je zaradi mene tudi mami pustila službo in ostala ob meni, da me je lahko negovala,« pripoveduje Lara, ki se je potem, ko je okrevala, posvetila novim izzivom, med drugim tudi delu pred kamerami.
Televizija je bila naključje
»Delo na televiziji se je pravzaprav zgodilo čez noč. Vedno sem si tega želela, nisem pa vedela, kdaj in kako se bo uresničilo. Potem pa sem šla na razgovor, kjer sem odkrito povedala, da nimam nobenih izkušenj, ampak samo močno voljo in željo po delu in tako dobila priložnost, da prvič stopim pred kamero,« se spominja v smehu in dodaja, da je trenutno najbolj srečna za novo priložnost, da je lahko pri ustvarjanju kviza Denar pada in za vlogo, kjer bom prvič v voditeljskem paru. Tremo imam pa prav vsakič, ko stopim pred kamero. Včasih večjo in celo malo pozabim dihati, drugič malo manjšo in se začnem smejati, največkrat pa se smejim, ko te posnetke pogledam za nazaj. Uživam v tem, ko me na televiziji maskerke in stilistke uredijo, ker se sicer res ne spoznam na modo in zadnje smernice. Lara ostaja Lara tudi, ko se kamere ugasnejo. Na meni se spremeni samo garderoba, kjer visoke pete hitro zamenjajo udobni čevlji. Sicer pa doma bolj uživam v trenirki oziroma v tistem, kar mi pride pod roke in je enostavno, predvsem pa udobno,« pravi Lara, ki jo navdihuje, razveseljuje in osrečuje vse, kar je okoli nas. Energija, ki jo lahko dobimo in dajemo. Hvaležna je, da ima ob sebi krasnega partnerja.
Iznajdljivi Blaž jo je znal osvojiti
Zelo luštna je tudi Larina ljubezenska zgodba. »Z Blažem sva se spoznala dva meseca pred prometno nesrečo. V mojem domačem kraju so tisto leto Modrijani prvič nastopili in to je bil za našo občino res velik dogodek. Organizirali so celo avtobusne prevoze do veselice. Tudi sama sem takrat s svojo družbo šla tja in po naključju pristala v prvi vrsti, skupaj s prijateljico, ki je bila velika oboževalka ansambla. Na odru niti nisem vseh poznala, ko je k meni pristopil Blaž in me vprašal, če mu dam telefon, da naju s prijateljico fotografira. V tistem, ko smo se ”slikali”, pa je Blaž poklical sebe in tako dobil mojo telefonsko številko. Po tistem sva se točno dvakrat uspela dobiti, ker je na dan najinega tretjega srečanja prišlo do nesreče in so se po tem najina druženja odvijala kar pri nas doma. Odnos pa sva razvila med mojo rehabilitacijo,« pripoveduje Lara, ki si je z Blažem ustvarila tudi družino.
»Rojstva sina in hčerke nisva načrtovala, ampak sva oba hvaležna, da nama je bilo dano postati starša in da sta najina otroka zdrava. Oba se v starševstvu zelo dobro znajdeva, se pa ves čas učiva drug od drugega. Dinamika se že s prihodom enega dojenčka spremeni, kaj šele ob drugem, zato se mi res zdi pomembno in to tudi najbolj cenim, da se znava z Blažem sproti pogovoriti, dogovoriti in reševati probleme. V najinem odnosu oba opravljava vse vloge. Ni vedno enostavno, je pa zagotovo privilegij, da sva lahko oba večino časa doma,« je zadovoljna Lara, ki pravi, da z Blažem nista stroga starša. Bolj sta dosledna in otroka ves čas vključujeta v vsakodnevna opravila skozi igro. Učita ju skromnosti in dejstva, kako zelo smo lahko hvaležni za vse dobrine, ki jih imamo. »In če bova Leva in Livi Mario vzgojila tako, da bosta pripravljena deliti in delati dobro, bo to največ, kar si želiva poleg zdravja,« pove Lara, ki je nekaj mesecev po porodu videti, kot da sploh ni rodila.
Nosečniški kilogrami so se stopili kot bi mignil
»Razen dojenja in nošenja otrok ne delam prav nič dodatnega za svoje telo. Med obema nosečnostima sem pridobila samo dodatnih šest kilogramov in jih že v slabih dveh mesecih po porodu tudi izgubila. Trenutno sem v obdobju, ko ves čas jem in tudi pojem vse, kar drugi pustijo, ampak zaradi črpanja mleka na štiri ure, noč in dan, tudi vse porabim,« pove Lara, ki se je zelo hitro vrnila pred kamere. Že v zadnjem mesecu pred porodom so na televiziji govorili tudi o njeni predčasni vrnitvi s porodniške v jutranji program, ampak takrat odgovora zares še ni imela. »Ko pa je ponudba za delo prišla že po treh mesecih po porodu, je bila odločitev zaradi mojega dobrega počutja in Blaževe podpore veliko lažja. Še vedno se nisem vrnila v polni delovni čas, ampak za delo porabim okoli dvajset ur na mesec oziroma se lahko zaradi mojih čudovitih sodelavcev celo sproti odločam, koliko bom delala. V materinstvu in delu zares uživam, ker pa to dvoje lahko usklajujem, lahko rečem, da res živim svoje sanje,« sklene.
