Študijo so izvedli raziskovalci laboratorija za modeliranje okolja in zdravja (EHM) na Univerzi v Londonu, njeni rezultati pa kažejo, da bo v Evropi v prihodnje zaradi mraza umrlo manj ljudi, a jih bo hkrati znatno več umrlo zaradi vročine. “Rezultat bo neto povečanje umrljivosti v Evropi,” je dejal profesor in glavni vodja raziskave Antonio Gasparrini.
“Ta študija zagotavlja prepričljive dokaze, da bo strm porast smrti zaradi vročine daleč presegel vsak padec, povezan z mrazom, kar bo povzročilo neto povečanje smrtnosti po Evropi,” je dejal.
S tem so raziskovalci ovrgli teorije, da bi podnebne spremembe lahko ugodno vplivale na smrtnost, povezano s temperaturo v Evropi.
“Ti rezultati so ovrgli predloge o tem, da naj bi bile podnebne spremembe koristne, ki se pogosto pojavljajo kot argument proti ključnim ukrepom, ki jih je treba sprejeti čim prej,” je bil oster profesor.
Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko do leta 2099 podnebne spremembe neposredno povzročile za več kot 2,3 milijona dodatnih smrtnih žrtev v 854 evropskih mestih, če se emisije ogljika ne bodo zmanjšale. Hkrati so raziskovalci sicer optimistični, da bi se lahko kar 70 odstotkom teh smrti s hitrim ukrepanjem izognili.
V katerih mestih bo največ smrti?
Zaradi goste poseljenosti bo največ smrti povezanih s temperaturo v večjih mestih v Sredozemlju, prizadeti bodo tudi manjši kraji na Malti, v Španiji in Italiji.
Na prvem mestu naj bi bila Barcelona, kjer bi lahko do konca stoletja zaradi visokih temperatur umrlo skoraj 250.000 ljudi. Sledita ji italijanski mesti Rim in Neapelj s po nekaj več kot 147.000 žrtvami.
Na četrtem mestu je po ocenah raziskovalcev Madrid, kjer bi lahko zaradi vročine umrlo 129.000 ljudi, sledi mu Milano s 110.000 žrtvami.
Na seznamu so še Atene (87 tisoč), Valencia (67 tisoč), Marseille (51 tisoč), Bukarešta (47 tisoč) in Genova (36 tisoč).
V krajih, ki so od Sredozemlja oddaljeni, naj bi bili vplivi manjši. V drugih evropskih prestolnicah, kot je Pariz, bi lahko prišlo do manjšega, a še vedno znatnega povečanja smrti zaradi mraza in vročine.
Za kraje severneje, v Britanskem otočju in v Skandinaviji, študija kaže, da bi lahko prišlo do neto zmanjšanja smrti, povezanih s temperaturo.
Predvidene številke v Londonu na primer kažejo zmanjšanje za 27.455 do konca stoletja. Vendar pa raziskovalci poudarjajo, da ta padec ne odtehta porasta smrti v preostali Evropi.
“Po prejšnjih ocenah, ki temeljijo na zgodovinskih podatkih, je bilo na vsako smrt zaradi vročine približno 10 smrti zaradi mraza (v Evropi),” pojasnjuje Gary Konstantinoudis, sodelavec Imperial Research College.
Po njegovih besedah to zagotovo naslavlja pomembna vprašanja o vplivu naraščajočih temperatur zaradi podnebnih sprememb.
Nujni so čimprejšnji ukrepi
“Nova študija izpostavlja ključno točko: brez kakršnih koli ukrepov se bo število smrti, povezanih s temperaturo, na splošno povečalo, pri čemer bodo smrti, povezane s toploto, presegle tiste, povezane z mrazom,” je zaključil vodja raziskave Antonio Gasparrini..
V Evropi ne bo narasla zgolj smrtnost, povečalo se bo tudi število drugih zdravstvenih težav, ki so posredno povezane z visokimi temperaturami, predvsem povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, spontani splav in slabše duševno zdravje.
Stara celina se sicer segreva hitreje kot katera koli druga celina na Zemlji. Ukrepi, kot so povečanje zelenih površin ali vodnih poti, lahko pomagajo pri hlajenju mest, ki so zaradi velikih površin asfalta in betona še toliko bolj vroča, opozarja Madeleine Thomson, vodja oddelka za podnebne vplive in prilagajanje pri svetovni dobrodelni fundaciji Wellcome. Vendar zgolj prilagajanje po njeni oceni ne bo dovolj, ključno je, kot trdi, znatno in hitro zmanjšanje emisij ogljika.
