Danes Valentinovo praznujemo v barvah ljubezni, čokoladnih bombonjer, rož in večerij. Morda pa vas bo presenetilo, ko boste izvedeli, da zgodovina tega praznika pravzaprav ni tako romantična, kot bi si lahko mislili.
Zgodovinsko ozadje
Valentinovo, danes poznano kot praznik ljubezni, ima pravzaprav precej drugačno zgodovinsko ozadje. Nekateri raziskovalci menijo, da njegove korenine segajo v starorimski festival Luperkalija, ki je ravno tako potekal v sredini februarja. Ta obred, povezan s plodnostjo, je vključeval darovanje kozla in psa, pri čemer so svečeniki, imenovani Luperci, po obredu pojedli žrtvovane živali. Nato so z deli njihovih kož tekali okoli Palatinskega griča in se pri tem dotikali žensk, saj so verjeli, da jim bo to prineslo večjo rodovitnost.
Kdo je bil sveti Valentin?
Po ukinitvi Luperkalije je 14. februar postal znan kot praznik zaljubljencev. A kdo je bil svetnik, ki ga ob tem častimo? V resnici obstaja več svetih Valentinov.
Na primer, ena izmed srednjeveških zgodb pravi, da je Valentin v času cesarske prepovedi skrivaj poročal krščanske pare. Ko so ga razkrinkali, so ga zaprli in usmrtili. Druga legenda pravi, da se je Valentin zaljubil v hčer svojega ječarja in ji pred usmrtitvijo poslal pismo, podpisano tvoj Valentin. Ta fraza je pozneje postala običajen napis na voščilnicah za Valentinovo.
Toda razen datuma njegove smrti se o Valentinu ve zelo malo. Leta 1969 je Katoliška cerkev svetega Valentina celo izbrisala iz svojega koledarja svetnikov, zato 14. februar ni več uradni cerkveni praznik.
Kako je Valentinovo postal praznik ljubezni?
Mučeniški svetniki običajno ne vzbujajo romantičnih asociacij, a povezava med Valentinovim in ljubeznijo se je pojavila zahvaljujoč angleškemu pesniku Geoffreyju Chaucerju, avtorju Canterburyjskih zgodb. V svoji pesmi Parlament ptičev iz leta 1382 je Chaucer zapisal: Kajti to je bil dan svetega Valentina, ko vsaka ptica pride in si izbere svojega partnerja. V Chaucerjevem času so se ptice začele pariti sredi februarja, kar je privedlo do tega, da je plemstvo začelo v tem obdobju pošiljati ljubezenska sporočila.
Najstarejša znana valentinova voščilnica izhaja iz tega obdobja – francoski vojvoda Orleanski jo je leta 1415 iz ječe Londonskega Towerja poslal svoji ženi in jo v njej nežno imenoval moja zelo ljubljena Valentina.
Razvoj voščilnic in daril
Pisane valentinove čestitke so v 18. stoletju začele nadomeščati ročno napisana ljubezenska pisma. V viktorijanski Angliji so bile zelo priljubljene čestitke iz prave čipke in trakov. Po izumu poštne znamke leta 1840 je njihova priljubljenost eksplodirala, samo v enem letu je bilo poslanih skoraj pol milijona valentinovih čestitk.
Darila so vedno spremljala Valentinovo, bombonjere v obliki srca so kmalu postale simbol tega praznika. Takrat znano podjetje, ki je proizvajalo čokolado, je leta 1868 ustvarilo prve luksuzne čokoladne škatle, s čimer se je začela tradicija obdarovanja s čokolado.
Drugi ikonični simbol so sladkorna srca s kratkimi sporočili, ki so jih sredi 19. stoletja razvila brata Chase v ZDA. Najprej so jih uporabljali predvsem na porokah, nato pa so postale priljubljene tudi na Valentinovo.
Valentinovo po svetu
Čeprav je Valentinovo v večini zahodnih držav dan zaljubljencev, imajo nekatere kulture svoje unikatne tradicije:
- Argentina: Namesto Valentinovega praznujejo teden sladkosti v juliju, ko si pari izmenjujejo poljube za sladkarije.
- Južna Koreja: Vsak 14. dan v mesecu praznujejo drug “dan ljubezni” – od Dneva vrtnic do Dneva objemov. 14. aprila pa praznujejo Črni dan, ko samski skupaj jedo črne rezance.
- Filipini: 14. februarja se organizirajo množične poroke, na katerih se hkrati poročijo stotine ali celo tisoče parov.
- Japonska: Na Valentinovo ženske obdarujejo moške s čokolado, moški pa jim pozornost vrnejo šele 14. marca na t. i. Beli dan.
- Slovenija: Sveti Valentin je pri nas znan kot prinašalec pomladi. Pravi, da se na ta dan “ptički ženijo”, velja pa tudi, da se takrat začnejo prve kmečke dejavnosti na poljih.
Danes je Valentinovo eden največjih komercialnih praznikov na svetu, ki prinaša milijarde dolarjev prihodkov od prodaje čestitk, rož, čokolade in nakita. Čeprav ima svoje zgodovinske korenine v verskih in poganskih tradicijah, je danes praznik predvsem simbol ljubezni in romantičnih gest.
