Velik pobeg, bi lahko rekli. Ki povzroči velik problem. Ne samo za eno podjetje, vlado ali državo, posledice bi lahko čutili veliko širše. S težavo tovrstnih razsežnosti se te dni soočajo na severu Evrope, kjer je na tisoče lososov pobegnilo iz ribogojnice na severu Norveške, oblasti pa se zdaj bojijo možne ekološke katastrofe. Največji proizvajalec gojenega lososa na svetu Mowi je zato ponudil nagrado vsakomur, ki jih ulovi.
Pobegnilo kar 27.000 lososov
Iz ribogojnice blizu mesta Tromsø na severozahodu Norveške je pobegnilo kar 27.000 lososov, kar je dobra četrtina od skupnega števila 105.000 lososov. Po poročanju podjetja so ribe pobegnile zaradi poškodb na kletkah ribogojnice, ki so nastale med močno nevihto. Mowi je za pomoč pri ulovu pobeglih rib ponudil nagrado v višini 36 funtov (približno 43 evrov) za vsakega ulovljenega lososa, kar je sprožilo mešane odzive tako pri ribičih kot pri aktivistih.
Norveška uprava za ribištvo je sporočila, da jih je Mowi v nedeljo, 9. februarja, obvestil o tem, da pogrešajo losose, potem ko so po neurju odkrili poškodbe na zunanjem obroču ograje kletke v objektu Storvika V v občini Dyrøy. Povprečna teža pobeglega lososa je približno 5,5 kilograma.
Znanstveniki: pobeg lososov glavna grožnja divjim populacijam
Norveški direktorat za ribištvo je takoj ukrepal in poslal strokovnjake na ogled, da bi preverili poškodbe na objektu in povečali prizadevanja za ulov rib. Predstavniki podjetja so situacijo označili za “resno in obžalovanja vredno”.
Pobegli gojeni lososi predstavljajo resno grožnjo za ekosistem. Aktivisti opozarjajo, da lahko ti lososi zmanjšajo genetsko raznovrstnost divjih populacij, širijo parazite ter povečajo konkurenco za naravne vire.
V letu 2024 je število divjih lososov na Norveškem doseglo zgodovinski minimum, kar je povzročilo zaprtje 33 rek za lov na lososa. Letos so že predlagali zaprtje 42 rek in treh fjordov.
“Za divjega lososa je 27.000 pobeglih gojenih lososov katastrofa,” je opozoril Pål Mugaas iz norveškega združenja Salmon River, saj križanje divjih in gojenih vrst vodi v potomce z nizko stopnjo preživetja v naravi.
Norveški znanstveni svetovalni odbor za ohranitev atlantskega lososa je pobeg gojenega lososa označil za eno glavnih groženj divjim populacijam. Domneva se, da imata dve tretjini divjih lososov na Norveškem genetske motnje zaradi križanja s pobeglimi gojenimi ribami.
Kljub tem opozorilom pa norveški minister za okolje Andreas Bjelland Eriksen ni podprl prepovedi gojenja rib na odprtem morju. Kljub priznanju, da je divji severnoatlantski losos “eksistencialno ogrožen”, minister meni, da bi bilo smiselno doseči le “sprejemljivo raven” onesnaženosti, ki bi omogočila preživetje divjih vrst.
V podjetju Mowi so ob tem dogodku izrazili obžalovanje in poudarili, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Tiskovni predstavnik Mowija, Ola Helge Hjetland, je dejal, da podjetje prepoznava resnost situacije in dela na rešitvah za preprečitev ponovnih incidentov.
Tudi Hrvaška ima svoje pobegle losose
Težave s pobeglimi lososi ima tudi Hrvaška, kot smo poročali nekaj časa nazaj, so iz ribogojnice v Velebitskem kanalu pobegnili atlantski lososi. Opaženi so bili na območju od otoka Unije in vzhodne obale Istre na severu do Privlake na jugu. Njihova prisotnost v Jadranu lahko povzroči številne težave, saj gre za neavtohtono vrsto, so opozorili na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo.
“Vsaka gojitvena vrsta v ribogojstvu, še posebej, če ni avtohtona, nosi potencialna ekološka in posledično gospodarska tveganja, če gledamo dlje od samih podjetniških ambicij. Zato je ključno vzpostaviti in upoštevati vrsto zakonskih ukrepov, da bi zmanjšali možnost, da gospodarsko zanimive vrste postanejo invazivne ali vektorji patogenov,” so opozorili na inštitutu in dodali, da ne podpirajo vnosa lososa v hrvaške vode, in ko je bil ta uradno potrjen, so opozorili na nujnost spremljanja stanja okolja okoli ribogojnic lososov s poudarkom na pobegih gnezdečih osebkov, njihovi prisotnosti in prostorski razporeditvi.
