Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in pobudniki peticije “Odklopi.net” za omejitev uporabe pametnih telefonov so javnost, pristojne institucije in oblikovalce politik pozvali k hitremu odzivu in sistemskim ukrepom, ki bodo zagotovili varno in spodbudno učno okolje za otroke in mladostnike. Pobudnica peticije Vlasta Juršak je dejala, da je pobuda reakcija na stanje družbe, v katerem živimo.
“Stanje je alarmantno. Nedopustno je, da naši otroci odraščajo na tak način, kot odraščajo danes,” je dejala.
Poudarila je, da stroka že leta opozarja o škodljivih posledicah uporabe digitalnih naprav: “Če se nič ne zgodi, so taki ukrepi, kot je peticija, nujni. Verjamemo, da se bomo sedaj vsi skupaj streznili in tudi ukrepali.”
Predstavnica ravnateljev Mojca Mihelič je osvetlila izzive, s katerimi se šole vsakodnevno srečujejo zaradi prekomerne uporabe zaslonov. Prav tako je poudarila nujnost sistemskih rešitev in zakonodajnih ukrepov, ki bi prispevali k varnejšemu in bolj osredotočenemu učnemu okolju.
“Zakaj se nam zdi pomembno nujno omejiti nepooblaščeno uporabo vseh digitalnih naprav v šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih? Ker otroke delajo asocialne, otroke razčlovečujejo, jih spravljajo v stiske, kakršnih mi odrasli nismo nikoli doživeli, ker jim nismo bili izpostavljeni,” je poudarila.
Kratkovidnost, prekomerna teža, prizadeto duševno zdravje, digitalna odvisnost
Poleg tega pa ima pretirana uporaba digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih tudi zdravstvene posledice. Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Marko Pokorn je med ključnimi tveganji izpostavil vpliv na duševno zdravje, motnje spanja, težave s koncentracijo ter pomanjkanje gibanja.
“Nespametna in prezgodnja raba ima škodljive posledice na zdravje in razvoj otrok: govorne jezikovne sposobnosti, razvoj otrokovih socialnih veščin, naprave vplivajo na večjo pojavnost motenj pozornosti s hiperaktivnostjo, otroci, ki so pretirano izpostavljeni zaslonom imajo moteno spanje,” je naštel.
Številne evropske države, kot so Norveška, Švedska, Finska, Nizozemska, Belgija, Latvija, Luksemburg, Francija, Italija, Grčija, Madžarska, Španija, Irska in Združeno kraljestvo, so sprejele ali zasnovale zakonodajo, ki omejuje ali prepoveduje uporabo zaslonskih tehnologij v vrtcih in šolah. Te odločitve so podprte z raziskavami, ki opozarjajo na škodljive učinke prekomerne rabe telefonov in drugih zaslonskih (digitalnih) naprav na zdravje otrok in mladostnikov ter njihovo sposobnost učenja in druženja, so zapisali na Odklopi.net.
Vse več časa pred zasloni
Tudi v Sloveniji otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, kar prispeva k:
– motnjam pozornosti, težavam pri branju in razumevanju snovi ter padcu učne uspešnosti,
– duševnim težavam, kot so tesnobnost, depresija in nizka samopodoba, ter z njimi povezanim pojavom, npr. samopoškodovanju in samomorilnosti,
– zmanjšanju telesne aktivnosti, kar vodi v prekomerno telesno težo, težave z vidom, okrnjeno motoriko, motnje spanja, utrujenost,
– zmanjšanju druženja s prijatelji in družino ter posledično k zmanjšanju empatije,
– izpostavljenosti vsebinam, ki niso primerne za razvoj otrok in mladine,
– zlorabam, nadlegovanju in medvrstniškemu nasilju, digitalni zasvojenosti.
Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter vse pristojne institucije pozivamo, da v sodelovanju s strokovno in zainteresirano javnostjo:
1. Nemudoma oblikujejo in sprejmejo zakonodajne ukrepe za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih zaslonskih (digitalnih) naprav za otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji.
2. Spodbujajo vzgojo in izobraževanje o smiselni in zdravi rabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da se mladi pravočasno spoznajo s prednostmi in pastmi digitalizacije.
3. Podprejo prenos dobrih praks iz držav, kjer so uvedli podobne ukrepe, ter jih ustrezno prilagodijo slovenskim razmeram.4. Otrokom in mladim omogočijo pravico do zdravega razvoja, zapisano v Ustavi Republike Slovenije. Država je posebej dolžna varovati otroke pred gospodarskim, socialnim in duševnim izkoriščanjem in drugimi oblikami zlorab, ki vstopajo v učilnice in otroške igralnice.
Šole in vrtci naj bodo varno in zdravo okolje, kjer se otroci učijo, ustvarjajo in družijo, ne pa prostor, kjer se poglablja zasvojenost s tehnologijami in povečuje nasilje, so še zapisali v peticiji.
Peticijo je podprla tudi predsednica države Nataša Pirc Musar:
Peticijo so že podprli tudi dr. pater Karel Gržan, NIJZ in Borut Marolt – pevec NIET, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev in Zveza aktivov Svetov staršev Slovenije, Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije in dr. Aleksander Zadel, Miha Deželak Lea in dr. Albert Mrgole, dr. Gregor Starc in Vesna Milek.
