Živčni zlom je izraz, ki se nanaša na obdobje ekstremnega duševnega ali čustvenega stresa. Med živčnim zlomom je stres tako močan, da se odraža na fizičnem stanju in človek takrat ne more normalno delovati – komunicirati, se obnašati, opravljati svojih vsakodnevnih obveznosti.
Kaj povzroča živčni zlom?
Vzrok za živčni zlom ni samo en specifičen dejavnik, ampak ga lahko sproži kateri koli pojav, ki v človeku povzroči izjemno močan stres, piše hrvaški N1. Človek se ne more spoprijeti s tolikšno količino stresa in vsakodnevno funkcionirati. Nekatere situacije, ki lahko povzročijo živčni zlom, so:
- nenadna tragedija, kot je izguba ljubljene osebe
– velike življenjske spremembe
– anksioznost
– slab spanec v daljšem časovnem obdobju
– stalni stres na delovnem mestu
– finančne težave
– izpostavljenost zlorabi
Pred živčnim zlomom se lahko pojavijo določeni simptomi
Živčni zlom, v nekaterih primerih, kot je nenadna tragedija, se lahko zgodi zelo hitro, najpogosteje pa se živčni zlom pojavi v daljšem časovnem obdobju in s številnimi simptomi. Pred živčnim zlomom se lahko pojavijo simptomi anksioznosti in depresije, kot so: stalna zaskrbljenost, paranoja, občutki nemoči in velike žalosti ter razdražljivost.
Podobno se lahko pred zlomom pojavi umik od družine in prijateljev, letargija, nenadzorovan jok in samomorilne misli. Vsi ti simptomi ali samo nekateri od njih lahko v enem trenutku postanejo nevzdržni in vodijo v živčni zlom.
Živčni zlom je povezan z različnimi težavami
Poleg simptomov depresije in anksioznosti so lahko prisotne tudi težave s koncentracijo in spominom, ki nastanejo zaradi fizične poškodbe možganov zaradi izpostavljenosti čezmernemu stresu. Poleg tega lahko v nekaterih primerih prekomerna raven kortizola, stresnega hormona, povzroči izgubo spomina.
Veliko in nenehno pomanjkanje spanja lahko privede tudi do živčnega zloma, saj če ne spimo, si naše telo ne more opomoči od stresa, ki smo ga doživeli čez dan, kar na koncu še okrepi simptome stresa in tesnobe ter vodi v izjemno izčrpanost. Obdobje velikega stresa lahko privede tudi do sprememb v apetitu, ki gredo v dve skrajnosti – prekomerno uživanje hrane ali prenajedanje ali premajhno uživanje hrane, kar ima za posledico tudi znatno telesno izčrpanost. Nič nenavadnega tudi ni, da se pojavijo prebavne težave, zaprtje ali driska ter povečani simptomi sindroma razdražljivega črevesja.
Živčni zlom – okrevanje
Univerzalnega zdravila za živčni zlom ni, saj je njegovo zdravljenje oziroma okrevanje po njem odvisno predvsem od vzroka in osebe, ki jo je doživela. Ko pride do živčnega zloma ali če oseba začne opažati simptome, ki bi lahko pripeljali do njega, se je treba obrniti na svojega zdravnika, ki jo bo nato napotil k psihiatru ali psihologu in po potrebi predpisal določena zdravila.
Poleg psihološke terapije in potrebnih zdravil se ljudem, ki so doživeli živčni zlom, priporočajo nekatere spremembe življenjskega sloga, kot so:
- zmanjšanje dnevnih obveznosti
- dnevni sprehod ali telovadba
- zdrava in prehransko bogato prehrana
- meditacija
- preživljanje časa v naravi
Živčni zlom je izraz, ki se nanaša na obdobje velikega duševnega in čustvenega stresa, ki onemogoča normalno delovanje. Vzroki za živčni zlom so lahko številni, najpogosteje pa so dolgotrajni stres, velike življenjske spremembe in čustvene travme. Simptomi se na splošno razvijajo postopoma in lahko vključujejo tesnobo, depresijo, težave s koncentracijo in izčrpanost. Zdravljenje živčnega zloma temelji na psihološki podpori, medicinski terapiji in spremembi življenjskega sloga, še piše N1.
Če imate resne zdravstvene se o tem posvetujte s svojim zdravnikom.
