Generalni konzulat vsak države je, simbolično rečeno, točka srečanja, pogosto morda tudi prvi uradni stik z neko državo, ko rešujemo različne uradne zadeve vsakdanjega življenja. Kakšne pristojnosti ima Generalni konzulat Republike Italije v Kopru?
» Konzulat v Kopru je znotraj italijanske konzularne mreže nekoliko specifičen. Tu se ne ukvarjamo le z Italijani, ki so tako ali drugače prišli v Slovenijo na to območje in potrebujejo našo pomoč za različne formalnosti. Tu živijo Italijani, ki so avtohtona skupnost in stiki z manjšino predstavljajo pomemben del našega delovanja. Ob tem konzulat močno podpira italijansko kulturo, saj tako manjšina ohranja žive stike s kulturo matične države in s svojimi koreninami.«
Morda vas vse vaše obveznosti ne osrečujejo na enak način, je med njimi katera, ki vam je posebej pri srcu?
» Najbližje mi je stik z manjšino, rad imam vse kulturne dejavnosti – od razstav, filma, glasbe, ki jo ljubim, saj sem amaterski glasbenik. Vsa ta promocija italijanske kulture mi je res najbolj pri srcu. Morda precej od bolj od uradniškega, dela, ki je vendarle nekoliko bolj dolgočasno.«
Vaš konzulat deluje v Kopru že 70 let in njegova vloga se je skozi leta precej spreminjala.
» Zelo se je spreminjala. Nekoč je imel konzulat močnejšo politično konotacijo, posebej v obdobju po 2. svetovni vojni zaradi znanih okoliščin in je skrbel za Italijane, ki so ostali tu in tiste, ki so te kraje zapustili. Veliko se je spremenilo in to na bolje. Ni več totalitarnih režimov, imamo Evropsko skupnost. Eden prvih konzulov tu je nekoč v 50. letih prejšnjega stoletja pisal o diplomaciji brez nasmeha, jaz pa zdaj pravim, da je to diplomacija z nasmehom. To so res veliki koraki naprej. Naše skupnosti živijo dobro, dokaz za to je pa je prav slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici, GO 2025! 8. februarja smo pokazali te vrednote bratstva, da se vsi počutimo kot del evropske družine, čeprav smo različnih narodnosti, a vsi smo tu in živimo skupaj in verjamem, da med nami ne bo več nesporazumov ali vojn.«
Italijanska manjšina v Sloveniji je zelo živa, dejavna, dobro organizirana. Kako jo vidite vi? Katere so po vašem mnenju največje težave? Dvojezičnost?
» Skupnost je dejavna in veliko dela za mlade. To ni več ozka, zaprta skupnost, vrednote odprtosti se predajajo mladim. Vseeno pa skupnost vedno pozivam, naj bodo povezani, naj pozabijo na nasprotja, ki so prisotna in obstajajo v vsaki organizaciji, četudi ni narodnostna. Povezanost je pomembna za skupni nastop napram različnim institucijam. Dvojezičnost je zakonsko sicer dobro opredeljena, občasno pa šepa v praksi. Opozorijo me na težave v zvezi s tem – table na cesti, manjkajoči prevajalec ob izpitu za vožnjo avtomobila, težave v uradih in podobno. To so vsakdanje težave in tudi to je pomembno. Poudaril bi rad pomen šol v italijanskem jeziku, saj z njimi ohranjamo jezik, kulturo jezika. Mladi vse bolj spremljajo medije v angleščini, če pa jezika ne govoriš in se ga ne učiš, se zmanjša zanimanje in jezik gre lahko v pozabo.«
Kakšni so po vašem mnenju odnosi med večinskim narodom in manjšino?
» Mislim, da so dobri, manjšina je dobro integrirana, napetosti iz preteklosti ni več. Rad rečem , da so to so prebivalci iste dežele z različnim izvorom. Morda so kakšne manjše zadeve na področju dvojezičnosti, recimo poimenovanja ulic in trgov z originalnimi imeni, kar pa bi morda na ravni uradništva rešili še preden je težava sploh nastala. A tudi to se lahko zgodi. V sami populaciji, med ljudmi pa ne vidim težav, ne čutim, da je kaj narobe če si Italijan sli Slovenec.«
In kakšni so po vašem mnenju odnosi med našima državama?
» Dobri, posebej so se izboljšali v zadnjih letih, tu je napredek. To se je videlo tudi na odprtju EPK v Novi Gorici in Gorici, ko je predsednica Nataša Pirc Musar izven predpisanega protokola prijela pod roko predsednika Sergia Mattarello. To je eno tistih simbolnih dejanj, ki kaže povezovanje narodov in se je začelo že pri fojbi v Bazovici, ko sta se takratni predsednik Pahor in Mattarella prijela za roko, a temu so sledile tudi druge pomembne geste sprave – kot je vrnitev Narodnega doma v Trstu. Pa tudi na ravni naših notranjih in zunanjih ministrstev potekajo lepa sodelovanja. Pomembno je, da se dober odnos začne na vrhu, zato da gredo lahko tudi ljudje preko odprtih vprašanj. Ja, gremo v pravo smer. »
Evropska prestolnica kulture je doživela slovesni trenutek odprtja. Kaj pričakujete od tega projekta ?
»Predvsem pričakujem ekonomsko in kulturno rast regije. Ne sme se vse zaključiti v tem letu, tudi v bodoče mora prinesti prednosti kulturi, turizmu, gospodarstvu in povezati ljudi na obeh straneh meje.«
Kako ste se pripravljali na funkcijo v Kopru?
» Zelo. Seveda primarno za samo konzularno delo z vsemi izobraževanji, veliko pa sem študiral zgodovino. Mnogo stvari s tega območja mi je bilo manj znanih. Vedel sem tudi , da je ta konzulat atipičen in ni bilo dovolj, da se naučim uradniških zadev, vedel sem, da moram spoznati okolje, da ne bi naredil kakšne napake, da bi lahko reagiral pravilno.«
Ste se bali napačnih korakov?
» Ja sem, priznam . Vse je možno, zato se je treba dobro pripraviti. In vedno se učiš. Morda je lažje, ko tu res živiš, a na začetku sem se bal.«
Pa ste naredili kakšno napako?
» Upam, da ne. Po tem kar vidim in čutim, so kar pozitivni odzivi name in delo konzulata in upam, da je res tako.«
Preden sem vas spoznala osebno, sva se spoprijateljila na družabnem omrežju Facebook. In tam vidim, da zelo radi pojete in igrate kitaro…radi imate glasbo.
» Ja, zelo. Socialna omrežja so možnost, da predstavim glasbo, ki jo imam rad. Na omrežjih ničesar ne komentiram, ampak glasba in kitara sta od vedno z mano, od dvanajstega leta. Nisem sicer zaključil glasbenega šolanja, kar obžalujem, življenje je pač šlo v drugo smer, a vedno sem ostal v stiku z glasbo – deloval sem v različnih glasbenih skupinah, zdaj pa je to moj konjiček, najljubši.«
Pojete pa le v angleščini ?
» ( smeh…) Ja, kar ni dobro za italijanskega konzula, priznam. A že od malih nog sem imel rad glasbo z druge strani oceana in se naučil peti v angleščini. Zato mi pravijo, da slabo pojem v italijanščini ….haha … in imajo prav »
Ste s kitaro kdaj nastopili na prireditvah italijanske narodnostne skupnosti?
» Seveda, zelo rad. Večkrat sem nastopil v Izoli na prireditvi društva Dante Alighieri s skupino » Panne e rofosco«.«
Kateri so v tem mandatu vaši največji dosežki ali bolje – na kaj ste morda najbolj ponosni?
» Iskreno povem, da sem najbolj ponosen na dogodek, ki smo ga pripravili konec lanskega novembra v Rimu. V Narodni osrednji knjižnici je namreč potekalo odprtje razstave “Knjižnica grofa Grisonija in dela humanistov iz Justinopolisa” , na kateri smo predstavili najpomembnejša dela vplivnih humanistov, ki so med 13. in 17. stoletjem živeli in delovali v Kopru.Razstava obeležuje 1500. letnico ustanovitve Kopra in je povezala Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja iz Kopru ter Narodno osrednjo knjižnico iz Rimu. Dogodek so podprli Ljudska univerza v Trstu, Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina, naš Generalni konzulat Republike Italije v Kopru, Obalna samoupravno skupnost italijanske narodnosti ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Kot pridruženi partner je sodeloval tudi italijanski program RTV Koper Capodistria. Na to razstavo sem resnično ponosen. Potem so tu seveda še različni izobraževalni seminarji za študente v Basilicati v Materi; ponosen sem na vse obiske izjemnih glasbenikov – tu so bili Ron, Amedeo Minghi in druge osebnosti, ki so predstavljale italijansko kulturo v Sloveniji.«
