Papež Frančišek je lani zase odobril preprost pogreb, brez skrivnostnih obredov, ki se običajno izvajajo ob smrti papeža, piše Politico.
Njegova smrt bo nemudoma sprožila natančno načrtovano zaporedje dogodkov, ki so ga skozi stoletja pilile stotine papežev. Nekatere vatikanske tradicije segajo tudi v stari Rim.
Vse se bo končalo z izbiro novega poglavarja katoliške cerkve na zelo negotovih volitvah, v katerih se progresivni in konservativni kardinali borijo za nadzor nad institucijo, ki združuje milijardo vernikov po vsem svetu.
Smrt papeža
Kardinal Camerlengo mora potrditi papeževo smrt. Ta položaj trenutno zaseda irski kardinal Kevin Farrell.
Po tradiciji naj pride v prostor, kjer bo papeževo truplo, in ga pokliče po imenu, da ga prebudi. To je pravzaprav le ceremonialna dolžnost, saj bodo do takrat zdravniki že potrdili njegovo smrt s standardnimi medicinskimi metodami. Pogosto se omenja tudi mit, da bi moral komornik papeža nežno udariti po glavi s srebrnim kladivom, kar je Vatikan dolgo zanikal.
Če se papež ne odzove, je treba po tradiciji njegov prstan uničiti, kar pomeni konec njegovega pontifikata, in zapečatiti njegove dvorane. Komornik mora nato obvestiti kardinalski zbor, da je papež umrl, nakar Vatikan novico objavi svetu.
Obdobje žalovanja
Smrti papeža sledi devetdnevno žalovanje, imenovano novendial, kar je izvirno starorimska navada. Italija običajno razglasi tudi obdobje nacionalnega žalovanja.
Papeževo telo bo blagoslovljeno, oblečeno v papeška oblačila in razstavljeno javnosti v baziliki sv. Petra, kjer se mu bo poklonilo več sto tisoč ljudi, vključno s tujimi dostojanstveniki in svetovnimi voditelji.
Papeževo truplo je bilo v preteklosti razstavljeno na dvignjenem odru, ker pa je papež Frančišek pogrebni obred poenostavil, bo njegovo telo brez velikega pompa in razkošja razstavljeno v odprti krsti. V baziliki in po vsem katoliškem svetu bodo potekale dnevne molitve in maše zadušnice.
V preteklosti so papeže pred pokopom pogosto balzamirali, nekaterim pa so odstranili organe. Cerkev blizu vodnjaka di Trevi v Rimu hrani srca več kot dvajsetih papežev v marmornih žarah kot svete relikvije. Nato so to navado opustili.
Hkrati se v Vatikanu začne prehodno obdobje, imenovano sedisvakanca, kar pomeni “prazen stol”, v katerem Cerkev začasno vodi kardinalski zbor s komornikom na čelu, vendar do izvolitve novega papeža ne more sprejemati pomembnih odločitev.
Pogreb
Pogreb papeža Frančiška bo verjetno na cerkvi sv. Petra štiri do šest dni po njegovi smrti, kar bo v Vatikan privabilo množice žalujočih. Vodil ga bo dekan kardinalskega zbora, 91-letni Italijan Giovanni Battista Re.
Papeže tradicionalno pokopavajo v kriptah pod baziliko sv. Petra. Tam je pokopanih skoraj sto papežev, vključno s papežem Benediktom XVI., Frančiškovim predhodnikom, ki je s položaja odstopil leta 2013 in umrl leta 2022.
Vendar je papež Frančišek v intervjuju leta 2023 dejal, da je za svoje zadnje počivališče izbral rimsko baziliko Marije Velike, ena njegovih najljubših cerkva, ki jo je najpogosteje obiskoval. S tem bo postal prvi papež po sto letih, ki bo pokopan zunaj Vatikana.
Papeže so doslej pokopavali v treh krstah: eni iz ciprese, eni iz cinka in eni iz bresta, ki so bile postavljene druga v drugo. Toda papež Frančišek je ukazalm naj ga pokopljejo v krsti iz lesa in cinka.
V krsti papeža Benedikta XVI. so bili tudi kovanci, kovani v času njegovega papeževanja, in kovinska cev s papirnatim zvitkom, imenovanim rogito, tisočbesednim dokumentom, ki pripoveduje o njegovem življenju in vladanju. Papež Frančišek bo najverjetneje pokopan z lastnim rogom, ki bo podrobno opisoval njegov pontifikat.
Konklave
Dva do tri tedne po pogrebu se bo kardinalski zbor zbral v Sikstinski kapeli na konklavah, tajni izvolitvi novega papeža. Teoretično je lahko za papeža izvoljen vsak krščen rimskokatoliški moški, vendar je bil zadnjih 700 let papež vedno izvoljen iz vrst kardinalskega zbora.
Velika večina od 266 papežev, izvoljenih skozi zgodovino, je bila Evropejcev. Papež Frančišek, rojen kot Jorge Mario Bergoglio v Argentini, je prvi neevropski papež po 1300 letih.
Kandidati za papeža ne vodijo odkrite kampanje za izvolitev na položaj. Na dan glasovanja je Sikstinska kapela, znana po stropu, ki ga je poslikal Michelangelo, fizično ločena od sveta in kardinali, ki morajo zapriseči k molčečnosti, so notri zaprti.
Volijo lahko le kardinali, mlajši od 80 let. Približno 120 jih bo tajno glasovalo za kandidata po lastni izbiri in njegovo ime zapisalo na glasovnico, ki jo bodo položili v kelih na oltarju.
Če noben kandidat ne dobi zahtevane dvotretjinske večine, se izvede nov krog glasovanja. Na dan so lahko izvedeni do štirje krogi glasovanja. Konklave, ki je leta 2013 izvolil papeža Frančiška, je trajal približno 24 ur in pet krogov glasovanja, vendar je postopek lahko daljši. Konklave v 13. stoletju je trajal približno tri leta, konklave v 18. stoletju pa štiri mesece.
Ko so glasovnice preštete, jih sežgejo v peči v Sikstinski kapeli, ki jo pred volitvami postavijo vatikanski gasilci. V drugi peči se zažge kemikalija, ki sprošča dimni signal skozi dimnik. Črni dim pomeni, da novi papež ni bil izvoljen, bel dim pa pomeni, da je bil.
Novi papež
Po izvolitvi papeža predstavnik kardinalskega zbora z balkona cerkve sv. Petra, s pogledom na tisoče vernikov, izgovori latinski rek “Habemus papam”, kar pomeni “Imamo papeža”.
Novi papež po izbiri papeškega imena in oblačenju bele sutane stopi na balkon, da bi prvič nagovoril javnost. Tako ima katoliški svet novega voditelja.
Poleg določanja cerkvenega nauka in morale ima papež pomembno diplomatsko in politično moč v svetovni politiki. Posreduje v globalnih konfliktih in vodi humanitarne pobude.
Večina papežev služi do svoje smrti. Papež Benedikt XVI. ki je leta 2013, v starosti 85 let, odstopil s položaja zaradi slabega zdravja, je bil prvi papež, ki je to storil v šeststo letih.
