Cezarjeva solata
Cezarjeva solata je ena najbolj priljubljenih na svetu in jo danes lahko najdete v številnih različicah, kamorkoli greste. Prvotna Cezarjeva solata je bila zamišljena kot prigrizek, sestavljen iz listov zelene solate, jajc, krutonov, parmezana in posebne omake s česnom, jajcem in inčuni. Pravzaprav se za to predjed točno ve, kdaj in kje je nastala … in nima nobene zveze z Julijem Cezarjem ali katerim drugim rimskim cesarjem.
Avtor te najljubše solate je italijanski priseljenec Cesare Cardini (ki se je pozneje preimenoval v Caesar), ki je v začetku 20. stoletja v San Diegu odprl restavracijo, a zaradi prohibicije ni bilo posla, zato sta se z bratom Alessandrom odločila, da jo preselita v Tijuano.
To se je izkazalo za odlično poslovno potezo, Američani so množično obiskovali restavracijo Caesar’s, ob koncih tedna pa je bilo skoraj nemogoče dobiti prazno mizo. Na dan neodvisnosti leta 1924 je zmanjkalo kuhinjskih zalog, zato je Cesare, da bi rešil dan, sam pripravil obrok za goste iz tistega, kar je našel v kuhinji.
Naredil je predstavitev o sami pripravi, nabito polna restavracija pa je pozorno spremljala, kako je na list solate razporedil jajca in kocke ocvrtega kruha, po vrhu potresel parmezan in kreacijo pokapljal s česnovo omako. Gostje so ga nagradili z aplavzom, solato pa je tako kot restavracijo poimenoval po sebi oziroma po Ameriki – Cezar. Solata, ki jo jemo s prsti in jo namakamo v omako, je hitro postala hit.
Najbolj priljubljen šampanjec
Že samo ime regije Champagne asociira na elitne večerje, potovanja in nazdravljanje. Edino območje na svetu, ki lahko prideluje šampanjec, vse ostalo je penina, je lahko res kraj, kamor gredo bogataši umirat ali uživat v razkošnih gradovih. Ampak naj vas to ne prestraši. Če samo malo raziščete regijo, boste videli, da lahko uživate v njej po cenah, dostopnih vsakemu popotniku. In to še posebej velja, če se odločite za potepanje po vinogradih severne Francije in uživanje v najboljših šampanjcih na svetu. Eden izmed najbolj priljubljenih šampanjcev je zagotovo Dom Perignon, pogosta pa je napačna predstava, da ta peneča pijača svoje ime dolguje svojemu ustvarjalcu.
Dom Pérignon je dobil ime po benediktinskem menihu Domu Pierru Pérignonu, ki je imel velik vpliv na razvoj penečih se vin v času, ko so pridelovali predvsem namizna vina, ni pa ga on izumil. Vino, ki ga je pridelal, je bilo fermentirano in je imelo mehurčke, vendar ni bilo gazirano, kot je danes. Šele v 19. stoletju so Francozi iznašli tehniko za pravilno izvedbo. Očitno ima Perignon svojo slavo še enemu benediktincu Domu Groussardu, ki je Perignona močno hvalil, da bi pritegnil pozornost. Zgodba o duhovniku, ki je razvil šampanjec, je navdihnila Angleža Laurencea Venna, da je vino poimenoval Dom Pérignon, prva steklenica pa sega v leto 1921.
Marco Polo in njegove testenine
Po priljubljeni zgodbi je Marco Polo, eden največjih raziskovalcev v zgodovini, uvozil testenine v Evropo, zlasti v Italijo, s svojih potovanj na Kitajsko. Vendar naj bi tradicionalna jed v Italijo prispela že v poznem 9. stoletju, ko so Arabci iz Libije osvojili Sicilijo – skoraj štiri stoletja, preden se je Marco Polo sploh rodil.
Zanimivo je tudi, da so bili priljubljeni špageti, ki so danes dolgi približno 25 do 30 centimetrov, v preteklosti precej daljši. O nastanku špagetov obstaja veliko zgodb. Prvi pisni zapisi segajo v 5. stoletje in so povezani s Talmudom, najsvetejšo knjigo Judov, ki omenja kuhanje testenin v vroči vodi.
Drugi poudarjajo, da so zelo podoben izdelek jedli na Kitajskem že v dinastiji Han, ki je vladala od 2. stoletja pr. Kitajski rezanci so namreč zelo podobni špagetom, le da so za razliko od italijanskih nekoliko tanjši. Pšenična moka je glavna sestavina italijanskih špagetov, kitajski rezanci pa lahko vsebujejo tudi riževo moko, krompirjev škrob ali kano. Rezanci so izjemno priljubljeni v večini Azije, njihova debelina, videz in sestava pa se razlikujejo glede na državo.
Resnica o Coca Coli
Coca Cola je ena najbolj znanih pijač na svetu, nastala pa je davnega leta 1886. Ime naj bi dobila po svojih dveh sestavinah: oreščkih in kokainu. Nekateri viri razkrivajo, da je Coca Cola prvotno vsebovala majhno količino tega mamila, vendar to ni res. Čeprav je res, da je priljubljena brezalkoholna pijača nekaj časa vsebovala kokine liste, se od njih nihče ni mogel napiti. Navsezadnje je John Stith Pemberton ustvaril Coca Colo kot alternativo alkoholu, zato kokain ne bi bil logičen nadomestek.
“Podjetje Coca-Cola ocenjuje, da je v zgodnjih 1890-ih kozarec koka-kole vseboval devet miligramov kokaina, pridobljenega iz listov koke, surovine, iz katere prihaja kokain. To je precej majhna količina, če upoštevamo, da tipična doza kokaina običajno vsebuje 50 mg. Listi koke niso enaki kokainu. Navsezadnje so legalni in pogosti v mnogih južnoameriških državah, čeprav so jih države, kot so ZDA, prepovedale. Ideja da so bili oboževalci viktorijanske gazirane pijače “zadeti” od svojih pijač, ni res,« piše Listverse.com.
Mesni nadomestki rastlinskega izvora
Čas, ko so lahko vegetarijanci v restavracijah izbirali med dušeno solato in zelenjavo na žaru, je na srečo preteklost in vse več krajev ponuja odlične veganske menije. Toda rastlinski mesni nadomestki niso bili ustvarjeni zaradi izogibanja ljudi, ampak iz čiste nuje.
Med prvo svetovno vojno, ko je divjala lakota, se je kölnski župan Konrad Adenauer domislil cenovno ugodne alternative mesu, ki ga je primanjkovalo. Sojo je združil z ječmenom, rižem in koruzo v Kölner Wurst, ki ni bil priljubljen, vendar je bil užiten in je lahko nahranil vojake. Sčasoma so neokusne klobase nadomestile bolj okusne alternative mesu.
@die.da.oben Und was er noch erfunden hat… 🤯🦟#adenauer #veggie #politik #konradadenauer #veggiewurst #soja #erfinder ♬ Originalton – DIE DA OBEN!
