Razlike med moškimi in ženskami v vzrokih za motnje spanja

Vsi ljudje imamo težave z učenjem, če premalo spimo, vendar pa je neprespanost pri ženskah pogostejša kot pri moških.

Študije kažejo, da so ženske bolj dovzetne za motnje spanja, kot so neprijetne sanje, nemirno spanje in insomnia oziroma nespečnost. Vzrok za motnje spanja pri ženskah se pogosto skriva v hormonih, ki so povezani z menstrualnim ciklom, saj so ravni spolnega hormona progesterona, ki pomaga regulirati spanje, velikokrat med ovulacijo zelo nizke. 

Obdobje menopavze in obdobje pred menopavzo pravzaprav onemogočata ženskam normalno spanje. Poleg tega ženske pogosteje skrbijo za otroke in ostale družinske člane, tako pa jim pogosto zmanjka časa za zadosten lasten spanec. 

Zato morajo biti ženske še posebej pozorne na kvantiteto in kvaliteto svojega spanja. 

Vpliv spanja na spomin

Če se vam zdi, da premalo spite, niste edini. Več kot tretjina ljudi spi manj, kot bi bilo potrebno, na največjem udaru pa so ženske. 

Pomanjkanje spanca pa lahko vodi v druge zaplete in bolezni, kot so diabetes tip 2, depresija, bolezni srca in prekomerna telesna teža, poleg tega pa lahko zavira tudi našo sposobnost učenja. Nedavne študije kažejo, da imajo učenci in študenti, ki premalo spijo, nižje povprečje ocen in slabše splošno sodelovanje v šoli. Enako lahko pomanjkanje spanca negativno vpliva na naše sposobnosti pri delu. 

Medtem ko spimo, v naših telesih potekajo mnogi procesi. Telesni sistemi se upočasnijo in si spočijejo od dnevnega napora. Umiri se naš srčni utrip, mišice se sprostijo, telo se hitreje zdravi in zniža se nam telesna temperatura. Del našega telesa pa se med spanjem zažene – to je del možganov, ki je povezan z učenjem in pomnjenjem. 

“Ko spimo, naši možgani naredijo pregled vseh informacij, ki smo jih prejeli v prejšnjem dnevu, in shranijo tiste, ki so pomembne”, pravi specialist za medicino spanja in pljučne bolezni Rajkumar Dasgupta. “Ko smo dobro spočiti, smo sposobnejši dlje vztrajati pri nekem opravilu, ne da bi nam kaj odvrnilo pozornost.”

Hipokampus, ki se nahaja na notranji strani našega senčnega režnja v možganih, ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju informacij. Je nekakšen prostor za shranjevanje kratkoročnega spomina, kjer se kopičijo informacije, ki smo jih prejeli čez dan – podobno kot se nam na pisalni mizi čez dan nabira papir. Med spanjem pa se ti “papirji” shranijo v dolgoročni spomin, iz katerega lahko “jemljemo” informacije tudi kasneje. Ta predel možganov za dolgoročni spomin se imenuje možganska skorja in je velika zunanja plast na vrhu naših možganov. 

Zanimivo je, da poleg pomnjenja možgani med spanjem opravijo tudi pomembno funkcijo pozabljanja. Med spanjem naši možgani pozabljajo nepomembne podrobnosti preteklega dneva, da bi si lažje zapomnili informacije, ki so pomembne. Tako možgani niso zapolnjeni z nepomembnimi rečmi, ampak se sami “očistijo”. 

Da se dobro naspimo, bi morali spati 7 do 9 ur na noč, najstniki pa 8 do 10 ur na noč. Tako bolje opravljamo teste, izpite in obveznosti, lažje rešujemo probleme, lažje se učimo, se bolje obnašamo v družbi, imamo več svežih idej in smo bolj navdihnjeni ter si lažje zapomnimo informacije. Nasprotno pa pomanjkanje spanca prinaša zmanjšano kognitivno funkcijo, ki se kaže v slabi koncentraciji, pozornosti in slabšem delovanju človeka. 

Budnost in razumevanje

Poleg tega, da zadosten spanec pozitivno vpliva na ohranitev spomina, pa tudi nadzira adenozin. To je kemikalija, ki nas naredi zaspane. Proizvajanje adenozina se sproži zaradi melatonina, ki je del sistema, ki nadzira spanje. Dlje kot smo budni, več adenozina se nabere v naših telesih in postanemo bolj utrujeni. V takšnem stanju po navadi ne razmišljamo več jasno in se soočamo s slabšim razumevanjem. 

Med spanjem ravni adenozina padejo, in tako smo zjutraj zbrani, pozornejši in se lažje skoncentriramo ter bolje opravljamo kognitivne naloge. Adenozin sicer lahko do neke mere prelisičimo s kofeinom, vendar ni pametno odlašati z urejanjem spalnega ritma na dolgi rok. Takšni poskusi nas privedejo le do še večje utrujenosti kasneje, to pa ponovno negativno vpliva na našo sposobnost učenja. 

Kako izboljšati spanec in učenje

Za kakovosten spanec je najpomembnejše, da se držimo rednega spalnega ritma, da je naš prostor med spanjem temen in da v njem ni motečih dejavnikov. Priporočeno je, da se pred spanjem izogibamo večjim obrokom, alkoholu, kofeinu in ekranom. Telefone, računalnike in ostale ekrane bi morali ugasniti vsaj 45 minut, preden zaspimo, da bi preprečili stimulacijo modre svetlobe na naše možgane, in da tako ta ne vpliva na naš cirkadialni ritem. 

To je še posebej pomembno tudi za študente, ki jim zmanjka časa za učenje, saj je zelo pogosto, da to počnejo na noč pred izpitom. Pravzaprav pa ravno neprespanost negativno vpliva na ocene, zato ni pametno žrtvovati spanja. 

Strokovnjaki priporočajo načrtovanje vnaprej, da se izognemo študiranju in delu dolgo v noč, saj je zadosten in kakovosten spanec najboljši način, kako izboljšati sposobnost učenja in spomin.