»Verjamem, da tretjega pasu avtoceste iz Kopra proti Ljubljani ne bomo imeli. Ure bomo še vedno premikali iz poletnega na zimski čas. Prepričan sem, da bo Gledališče Koper še vedno stalo, nisem pa prepričan, ali bo Katja Pegan še vedno direktorica …«
»Vemo, kako bomo videti čez 25 let,« je uvodoma dejal voditelj Tomaž Perovič, ki je s pomočjo umetne inteligence pripravil fotografije gostov – nekdanje ministrice za obrambo Ljubice Jelušič, jezikoslovca in ustanovitelja jezikovnega portala FRAN dr. Kozme Ahačiča ter antropologa dr. Dana Podjeda, strokovnjaka za odnose med tehnologijami in ljudmi ter avtorja številnih knjig – kot naj bi izgledali čez četrt stoletja. Tako se je v četrtek, 10. aprila, v sklopu praznovanja 25-letnice Gledališča Koper, začel zadnji pogovorni večer, posvečen razmisleku o prihodnosti – kako bomo živeli, komunicirali in potovali čez 25 let. Nato je gostom zastavil vprašanje: Ali se bo naše življenje temeljito spremenilo?
Spremembe so sestavni del življenja
»Življenje se bo zagotovo spremenilo,« je bilo splošno soglasje, a Kozma Ahačič je dodal: »Dvomim, da se bo tako močno kot v zadnjih 25 letih.« Dan Podjed je že na začetku izpostavil predavanje Slovenskih železnic, ki se ga je udeležil: »Pričakoval sem teleport, rakete … a pogovarjali smo se o tem, ali bo čez 25 let sploh že zgrajena železniška povezava do brniškega letališča. Če bomo nadaljevali v tej smeri, se bo zgodovina odvijala precej počasneje.« A obstaja tudi drugačna prihodnost, ki jo napovedujejo iz Google-a. »Drug diskurz pravi, da v letu 2045 morda sploh ne bomo več fizična, temveč bomo postali digitalna bitja. Imamo torej dve možnosti: Slovenske železnice ali Googlove napovedi,« je zaključil Podjed.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
»Obnašamo se, kot da nas nič ne more prizadeti,« pravi nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. »Pogled v prihodnost mora vključevati tudi pogled v preteklost – kaj smo že znali. Če bomo pametni, bomo usmerjeni v tehnološke rešitve, če pa ostanemo na drugi ravni … bomo iskali zaklonišča, ponovno uvajali obvezno služenje vojaškega roka in podobno.« Evropska unija je prebivalcem priporočila, naj imajo pripravljene zaloge za 72 ur. »Morda smo pozabili na maksimo iz 80. let – nič nas ne sme presenetiti. Ne vemo, kakšna bo naslednja kriza. Bistvo krize je prav v tem, da ne vemo, kakšna bo,« opozarja Podjed in ob tem poudarja, da smo nekje od leta 2020 vstopili v »čas novega štetja«, ko se krize vrstijo ena za drugo. Nekdanja ministrica pa dodaja, da smo Slovenci posebni tudi v tem, da si zaloge pogosto pripravljamo ne le za 72 ur, temveč za dlje časa. »V velikih metropolah je drugače, medtem ko smo Slovenci še vedno zelo blizu naravi.«
V Ljubljani bodo v okviru prenove železniške in avtobusne postaje zgradili tudi zaklonišče za 600 ljudi. Idejo je podprla tudi Jelušičeva: »Mislim, da je to zelo pomembno. Gre za kraje z veliko potniki in zaposlenimi. Zelo pomembno je, da je tam zaklonišče. V času mojega ministrovanja so številne občine gradile osnovne šole, a niso želele zaklonišč, ker so ti pomenili večje stroške. Zato se mi ta odločitev zdi velik napredek.«
Jezik bo preživel, tudi če mi ne bomo
Gostje so se dotaknili tudi vprašanja jezika, saj se vse pogosteje pojavlja skrb, kako bo ta preživel v digitalni dobi. Dr. Kozma Ahačič je izpostavil, da gre slovenščini dobro: »Slovenščina se je prebila med 50 najbolj razvitih jezikov na svetu z vidika umetne inteligence. To pomeni, da slovenščina ne bo izumrla, tudi če bi Slovenci. Slovenščina bo živela, dokler jo bomo uporabljali!« pravi jezikoslovec. »Brez jezika tudi tehnologije ne bi bilo.«
»Zagovarjam tehnologijo, dokler jo uporabljamo mi. Ko pa začne tehnologija uporabljati nas, je čas za razmislek, kaj je treba spremeniti. Velika količina pametnih telefonov ljudi ne naredi pametnejših,« opozarja Dan Podjed in dodaja, da smo prišli do točke, ko imamo že preveč ‘pametnega’. Pametne naprave nas obveščajo, a tudi obremenjujejo. »Mislim, da nas bodo na koncu pokončale kar te domače naprave,« pravi v šali. Prevajanje danes ni več tak izziv kot včasih, se pa pojavlja novo vprašanje: ali bomo čez 25 let sploh še znali brati?
Kot v 16. stoletju se še vedno sprašujemo, koliko bomo ljudje zares izgubili svojo modrost. O prihodnosti lahko veliko sklepamo, če razumemo preteklost in njene ključne trenutke. A ne glede na vse, bo človeški um še vedno ključni dejavnik, ki nas usmerja naprej.
