Evropa pripravlja državljane
Glavno sporočilo je bilo, da je treba spremeniti mentaliteto prebivalstva, da bi bili pripravljeni na vojno. Kot je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte decembra v Bruslju: “Čas je, da preidemo na vojno miselnost.”
Resna opozorila so posledica strahu evropskih voditeljev, da bi ruski predsednik Vladimir Putin, opogumljen z napredkom v Ukrajini, poskušal napredovati proti zahodu, medtem ko Združene države Amerike – dolgoletna in močna zaveznica Evrope – zavzemajo vse bolj zadržano držo do ohranjanja evropske varnosti, kar odpira vprašanje, koliko bi bile pripravljene posredovati v primeru napada na državo članico Nata.
No, ostaja dvom o tem, kako učinkoviti bi bili ti krizni načrti v resnici – in še pomembneje – ali bi jih državljani sploh jemali resno.
“Pojdi v hišo, zapri okna in vrata”
Evropska komisija je pozvala vse državljane, naj si v primeru krize pripravijo dovolj hrane in osnovnih potrebščin za vsaj 72 ur. V smernicah, objavljenih marca, je komisija poudarila potrebo po ustvarjanju kulture “pripravljenosti” in “odpornosti” v Evropi.
Hkrati so posamezne države uvedle svoje smernice za izredne razmere, tudi vojne.
Junija lani je Nemčija posodobila Okvirni dokument za popolno obrambo, ki vsebuje navodila, kaj storiti, če v Evropi izbruhne vojna. Dokument predvideva popolno preobrazbo vsakdanjega življenja nemških državljanov v primeru vojne.
Švedska je izdala vodnik za preživetje z naslovom “Če pride do krize ali vojne”. Brošura je bila novembra razdeljena milijonom gospodinjstev, potem ko je bila prvič po šestih letih posodobljena zaradi naraščajočih vojaških groženj. Zloženka razlaga Švedom, kako bodo izdali opozorila v primeru vojne, vključno z zunanjo sireno, ki naj bi delovala na večini območij.
“Pojdite noter, zaprite vsa okna in vrata in, če je mogoče, izklopite prezračevanje. Za več informacij poslušajte švedski javni radio Sveriges Radio, kanal P4,” piše v brošuri.
Priprave na napade in vojne razmere v nordijskih državah
V brošuri na Švedskem so tudi nasveti, kje poiskati zavetje med zračnim napadom – kot najprimernejša mesta so navedene kleti, garaže in podzemne postaje. Če se kdo znajde zunaj brez zavetja, mu svetujejo, naj se uleže na tla, »najbolje v kakšno luknjo ali jarek«.
Švedski državljani so dobili tudi posebna navodila za jedrske napade – svetujejo jim, naj “poiščejo zavetje, kot bi si med zračnim napadom. Najboljšo zaščito nudijo civilna zaklonišča.” Dodali so še, da se bo raven sevanja po nekaj dneh drastično zmanjšala.
V brošuri so tudi nasveti za evakuacijo, ustavljanje krvavitev, spopadanje s tesnobo in o tem, kako se z otroki pogovarjati o krizi in vojni.
Za Finsko – ki si z Rusijo deli 1340 kilometrov dolgo mejo, najdaljšo med vsemi članicami Nata – je obramba suverenosti pred Moskvo že dolgo sestavni del nacionalne identitete. Država se že desetletja pripravlja na možnost konflikta z Rusijo. Od leta 1950 je na Finskem obvezna gradnja proti bombnih zaklonišč pod stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami.
Toda odkar je Rusija leta 2022 začela popolno invazijo na Ukrajino, je Finska še pospešila priprave. Pred dvema letoma je finska vlada zaradi vojne v Ukrajini opravila popis razpoložljivih zavetišč in ugotovila, da jih je skupno 50.500 – zmogljivosti za namestitev kar 4,8 milijona ljudi v državi s 5,6 milijona prebivalcev.
Finsko notranje ministrstvo je novembra izdalo tudi nove krizne smernice, ki državljanom svetujejo, kako se pripraviti na dolgotrajne izpade električne energije, pomanjkanje vode, motnje komunikacije, ekstremne vremenske razmere in vojaške spopade.
Jim bodo ljudje prisluhnili?
Čeprav so države posodobile svoje smernice za zaščito civilistov, ni nobenega zagotovila, da jih bodo državljani dejansko upoštevali.
Claudia Major, višja podpredsednica za čezatlantsko varnost pri nemškem Marshallovem skladu, je za CNN povedala, da je treba nasvete držav jemati resno. Opozorila je, da se je treba pripraviti ne le na neposredno vojaško grožnjo Rusije, ampak tudi na tako imenovano “sivo cono” med vojno in mirom, ki zajema nižje stopnje agresije in hibridnega vojskovanja.
“Ključno je povečati pripravljenost brez širjenja panike in katastrofičnih napovedi. Želimo, da so ljudje ozaveščeni, ne prestrašeni,” je dodala.
Za nekatere države, zlasti tiste v ruskem vplivnem območju, je grožnja Rusije bolj otipljiva. Za druge je težje razumljiva.
Major izpostavlja Finsko, ki je izgubila ozemlje v zimski vojni z Rusijo v letih 1939–40, kot primer države, kjer je grožnja Rusije globoko zakoreninjena v, kot pravi, »DNK ljudi«.
“Eksistenčna grožnja, strah pred tem, da bi bili poteptani, izbrisani z zemljevida, je v baltskih državah zelo resnična. Sprašujejo se, zakaj druge države tega ne razumejo,” je dejala.
“Finci so resno jemali obrambo skozi celotno hladno vojno,” dodaja Major.
“Zakaj gremo danes vsi na Finsko in gledamo njihov sistem zatočišč, njihove zaloge zdravil in njihov rezervni sistem? Ker so se iz zgodovine naučili: Nihče nam ne bo pomagal – to moramo storiti sami.”
Kot države, kjer je grožnja iz Rusije manj prisotna v kolektivni zavesti, navaja Portugalsko, Italijo in Veliko Britanijo. Italijo po njenih besedah bolj skrbijo grožnje s terorizmom in nestabilnost šibkih držav na južni meji. “To jim je bližje,” je rekla. “Nadalje ogroža njihovo stabilnost, blaginjo in notranjo politiko.”
Celinski del Združenega kraljestva, otoška država, je bil nazadnje napaden leta 1066, medtem ko imajo številne zahodnoevropske države vojne izkušnje iz druge svetovne vojne – vendar sedanje generacije nimajo neposrednih spominov in morda posvečajo manj pozornosti vladnim opozorilom.
“Zaščiti se in preživi”
Učinkovitost takih načrtov civilne zaščite ostaja nejasna. V preteklosti so bili tudi predmet posmeha.
V času hladne vojne je britanska vlada desetletja izdajala uradne informacije državljanom o tem, kako se zaščititi pred jedrsko grožnjo iz Sovjetske zveze.
Najbolj znana je bila akcija »Zaščiti in preživi«, ki so jo izvajali med letoma 1974 in 1980. Vsebovala je informacije o nevarnostih jedrskega sevanja, navodila, kaj storiti med in po jedrskem napadu ter načrt preživetja.
Claudia Major meni, da potrebe po pripravi civilistov na zunanje grožnje – zlasti v »sivi coni« – ni mogoče dovolj poudariti.
“Običajno se osredotočamo na vojaški vidik, vendar smo v sivi coni zelo ranljivi. Zato moramo razmišljati o odvračanju, obrambi in odpornosti. To pa predvsem pomeni večjo pripravljenost družbe.”
“Če družba ni voljna ali pripravljena podpreti vojne – kot trenutno počne ukrajinska družba – ne bomo zdržali,” je dodala.
