Na velikonočno jutro se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan. Slovesna bogoslužja in liturgija potekajo tudi v evangeličanskih in pravoslavnih cerkvah.
Še posebej slovesno bo danes v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta, čeprav slovesnosti letos ne bo vodil papež Frančišek, ki še okreva po nedavnih zapletih z zdravjem. Namesto njega bo slovesnosti vodil kardinal Angelo Comastri. Ob 10.30 se bo na Trgu sv. Petra začela maša, nato pa naj bi Comastri z osrednje lože vatikanske bazilike podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu. Velikonočne slovesnosti bodo potekale tudi v Jeruzalemu, praznično bo tudi po slovenskih cerkvah.
Velika noč: praznik veselja in upanja
Velika noč je po verovanju kristjanov praznik veselja in upanja. Verjamejo namreč, da je na veliko noč Jezus Kristus vstal od mrtvih in tako vsem prinesel možnost večnega življenja. Letos katoliški, pravoslavni in evangeličanski verniki veliko noč obeležujejo na isti dan.
V današnjih pridigah so škofje večinoma poudarili upanje, ki ga človeku prinaša Jezusovo vstajenje. “Kristus je vstal in s svojimi učenci prehodil pot do konca sveta. Bodimo tudi mi del te poti, ki spreminja svet v vrt upanja,” je pozval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
V pridigi pri velikonočni vigiliji, ki jo je v soboto zvečer vodil v ljubljanski stolnici, je Zore spomnil na prepad, ki je nastal med Bogom in človekom po tem, ko je človek prezrl božje naročilo in je njegovo srce “zagrnila tema”. S tem je po njegovih besedah nastala velika razdalja med človekom in Bogom, ki je bila za človeka nepremostljiva, a ni bila nepremostljiva za Boga. Ta se je iz čiste ljubezni do človeka učlovečil in se zanj daroval na križu, da bi ga odrešil, je dejal ter pozval h pogumu.
“Vem, bratje in sestre, da v svojem življenju doživljamo varstvo dobrih sil, pa tudi da se včasih pogreznemo v temo. A naj bo v svetu še toliko teme, naj se zdi, da sile zla zmagujejo, luč Kristusovega vstajenja bo vedno in povsod razblinjala to temo. Ker poznamo veliko noč, se ne bomo prestrašeni skrivali, ampak bomo živeli kot ljudje upanja in bomo to upanje prinašali tudi drugim,” je dejal.
“Kristus je vstal in s svojimi učenci prehodil pot do konca sveta. Bodimo tudi mi del te poti, ki spreminja svet v vrt upanja,” je pozval.
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi pri jutranji vstajenjski maši v mariborski stolnici izpostavil, da velika noč pomeni prehod iz teme nevere k luči vere. Pot do takšne vere pa po njegovih besedah ni preprosta in zahteva vsaj še dva prehoda. “Prvi je sprememba miselnosti – od potrošniške k zastonjskosti in daru. Velike noči namreč ni moč razumeti v logiki daj-dam, kajti Jezusovo vstajenje je zastonjski, čisti dar očeta za naše odrešenje. Tudi velikonočna vera je zato zastonjski dar, dar, ki je ponujen vsem,” je dejal.
Drugi prehod je po besedah Cvikla prehod od individualizma, od zagledanosti vase, k skupnosti. “Velika noč namreč ni za samotarje in vase zaprte ljudi. Biti kristjan pomeni biti del občestva, del skupnosti. To ni skupnost, ki človeka jemlje kot številko, ampak je skupnost v gospodu, kjer vsak najde svoje mesto, se čuti sprejetega in lahko duhovno raste,” je dejal.
Velika noč sicer po besedah nadškofa človeku približa tri teološke kreposti, ki imajo svoj izvor v navzočnosti vstalega Kristusa sredi med ljudmi. To so vera, upanje in ljubezen. Vse tri kreposti so po njegovih besedah velik dar vstalega Kristusa, ki jih je “treba sprejeti s hvaležnostjo, kajti samo tako lahko obrodijo sadove v cerkvenem občestvu”.
Vsem je zaželel lepo in doživeto praznovanje velike noči in potrditev vere.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje pa je pri velikonočni maši dejal, da je temelj krščanske vere Jezusovo vstajenje, ne njegova smrt in križanje, ter da je Jezusova velika noč “tudi naša velika noč”.
Velika noč po besedah škofa govori živim. “To je nekaj izjemnega. Če bi veljala samo za tiste, ki so že umrli, kakšen smisel bi imel ta praznik za nas? Mi smo tisti, ki moramo vstati zdaj, v vsakdanjem življenju,” je dejal.
Kristus je po njegovih besedah vstal, ker ljubezni ni mogoče pokopati, hkrati pa je vstajenje vir poguma in upanja: “Kristusova zmaga nad smrtjo pomeni, da lahko tudi mi premagamo strah, obup, greh. Kjer je vstajenje, tam je upanje. Tudi sredi največje teme. Vera v vstajenje pomeni, da živimo kot ljudje novega jutra – z upanjem, ljubeznijo in odprtim srcem, ki naredi Boga navzočega v svetu. Toda Kristus je vstal! Živi!”
