Tudi letos bo Obalna sindikalna organizacija KS 90 v počastitev 1. maja – mednarodnega praznika dela organizirala tradicionalno kresovanje na Markovcu. Udeleženci se bodo ob 19:45 zbrali pri koprski Taverni, od koder bodo z baklami ob spremljavi Pihalnega orkestra Marezige krenili proti Osnovni šoli Antona Ukmarja. Tam bo ob 20.50 prižig kresa, dogajanje se bo nadaljevalo z nastopom glasbene skupine.
Kresovanje v Ankaranu bo tudi letos organiziralo društvo Na kereh, prireditev bo v Valdoltri.
V občini Izola letos uradnega kresovanja ne bo, prav tako v Piranu.
Kres na predvečer prvega maja
Kresove na predvečer prvega maja – torej 30. aprila – se kuri predvsem kot del praznovanja praznika dela, ki ga obeležujemo 1. maja. V Sloveniji in številnih drugih državah ima ta običaj močno simboliko in tudi nekaj zgodovinske podlage.
- Spomin na delavski boj
Praznik dela izhaja iz bojev delavskega gibanja v 19. stoletju, še posebej iz dogodkov v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik. Kresovi simbolično predstavljajo upor, budnost in moč delavskega razreda.
- Simbol prečiščenja in novega začetka
Kresovi so bili del praznovanj že v predkrščanskih časih, ko so simbolizirali prehod med letnimi časi, plodnost in zaščito pred zli duhovi. Kurjenje ognja je bilo pogosto povezano s prečiščenjem in začetkom novega cikla.
- Druženje in praznovanje
Danes ima kurjenje kresov tudi družabno in praznično funkcijo – ljudje se zberejo ob ognju, pojejo, igra glasba, pečejo klobase … Gre za nekakšen uvod v praznični dan, ki je pogosto tudi dela prost.