Tako se bo zgodba ponovila kot vsakič v predvolilnem obdobju: o zdravstvenem sistemu bodo razpravljali nestrokovnjaki, populisti. Kaj pa stroka? Te se ne posluša, morda celo ne prebere opozorilnega pisma, podpisanega s strani večine zdravnikov. Sedaj ponovno pri zakonu o psihoterapiji, kjer stroka kliče k razumu in ustavitvi zakona. Zakaj se pri davku na nepremičnine politika sklicuje na stroko? A je pri nas res nepremičnina največja vrednota!?
Kakor koli že se bo zavrtelo, najbolje je biti zdrav! Žal se kronična stanja s starostjo kopičijo navkljub preventivnemu obnašanju skozi vse življenje. V sodobnem času pogosto govorimo samo o preobremenjenem zdravstvenem sistemu, dolgih čakalnih vrstah in pomanjkanju zdravstvenega osebja. A redkeje se vprašamo: kako bi lahko preprečili, da sploh zbolimo? Želimo najboljši zdravstveni sistem ali bolj zdravo populacijo? Želimo industrijo zdravja ali izboljšanje počutja ljudi in kakovosti njihovega življenja?
Potreben je preobrat v preventivo, ki je ključ do posameznikovega zdravja in zato do trajnostnega in vzdržnega zdravstvenega sistema. Z vlaganjem v preventivo dolgoročno zmanjšujemo stroške kurativnega zdravljenja, izboljšujemo kakovost življenja in povečujemo splošno zdravstveno pismenost prebivalstva. Namesto da bi čakali na pojav bolezni, se moramo osredotočiti na njeno preprečevanje z ozaveščanjem, zgodnjim odkrivanjem in zdravim življenjskim slogom. Promocija preventive bi se morala začeti že v vrtcih in šolah, nadaljevati na delovnih mestih in se razširiti s pomočjo medijev in digitalnih platform na celotno družbo. Samo tako lahko postane glavni gradnik zdravja v vsaki posamezni družini in nato celotni družbi. Podpreti moramo redne preventivne preglede, cepljenja, promocijo telesne dejavnosti, zdrave prehrane ter duševnega zdravja. Promovirati zdrav način življenja in ukrepati, preden se bolezen pojavi. Če bi več ljudi redno hodilo na preventivne preglede, bi lahko marsikatero bolezen, kot so rak, sladkorna bolezen ali srčno-žilne bolezni, odkrili dovolj zgodaj in preprečili resne posledice. Enako velja za duševno zdravje – pogovor, podpora in razumevanje lahko preprečijo, da posameznik zdrsne v globoko stisko.
Izdaja recepta za redno vadbo je zadnji hit posameznih zdravstvenih delavcev, pionirjev na tem področju.
Večino časa, energije in sredstev namenjamo kurativi, zdravljenju bolezni. Ne osredotočimo se na njihovo preprečevanje, kjer bi z relativno majhnimi vlaganji lahko dosegli velike učinke. Še vedno samo nekaj več kot 3 % zdravstvenega denarja namenimo za preventivo. Vložek države je premajhen, zato mora vsak posameznik sprejeti svoj del odgovornosti – vsaka odločitev, od dnevnega obroka do dnevnega sprehoda, je korak k boljši prihodnosti.
Zdravstveni sistem bo dolgoročno lahko obstal le, če bomo delovali proaktivno. Preventiva ni le strošek, temveč naložba – v naše zdravje, v zdravje naših otrok in v bolj uravnoteženo, odpornejšo družbo.
