S fotografijami Melanije Knavs je navdušil Američane

Osupljivi fotograf Stane Jerko.

Deli novico s tvojimi prijatelji

»Od nekdaj so me zanimali ljudje. Rad sem jih prikazal v najboljši luči. In ko so ljudje še lepo oblečeni, nastanejo prekrasne fotografije. Modna fotografija je bila moj hobi in poklic. Hvaležen sem, da sem doživel najboljše modne čase,« pripoveduje legendarni fotograf Stane Jerko, ki je bil vse svoje življenje svobodnjak. Njegovi modeli so bile Bernarda Jeklin, Majda Sepe, Anka Senčar, Bernarda Marovt, Metka Centrih in številne druge. Vestno je iskal tudi nove modele in odkril Nino Gazibara, Martino Kajfež, njegovo najslavnejše odkritje pa je Melania Trump, nekoč Melanija Knavs. Te dni praznuje 88. rojstni dan in je še vedno nadvse aktiven, pri 68 letih pa se je privadil tudi digitalne fotografije, obdelovanja fotografij, aktiven pa je tudi na družabnih omrežjih.

 

Medtem ko so nekaterim poklici položeni že v zibelko, pri Stanetu ni bilo čisto tako. V fotografijo je zašel po naključju, doma so se ukvarjali s čisto drugimi stvarmi. »Oče je bil pekovski mojster, ki je imel v Ljubljani na Dunajski cesti svojo pekarno. Daleč naokoli je slovel po odličnih pekovskih izdelkih. Njegov ljubi konjiček pa je bila fotografija. Bil je amaterski fotograf, ki je sam razvijal filme in izdeloval fotografije. Velikokrat sem bil poleg, ko je fotografiral in sčasoma sem tudi sam poprijel za fotoaparat. Moji prvi »modeli« so bile rože na domačem vrtu, ki sem jih pod budnim očesom očeta posnel s fotoaparatom na meh in steklenimi ploščami. Kasneje so mi pozirali sošolci na bežigrajski gimnaziji, med drugim tudi sošolka Marjana Deržaj pa Beti Jurkovič,« se spominja Stane, ki je neskončno užival pri tem konjičku. Prijazen, komunikativen in zelo olikan ni imel nikoli težav, ko je luštna mlada dekleta povabil pred fotoaparat. Hitro se je izmojstril in začel že kmalu fotografirati manekenke. Tako se je že pred letom 1960 srečal z modo in modno fotografijo. Takrat je bila v razcvetu, saj so bile povojne generacije željne lepih oblek in so tekstilne tovarne po celi skupni državi odlično poslovale.

 

Usodni klobuki

»Prelomnica v moji »karieri«, zaradi katere sem pustil študij elektrotehnike, so bile fotografije lepe Alje Košak v klobukih, ki jih je ljubljanska modistka delala celo za soprogo predsednika Josipa Broza Tita, Jovanko, in angleško kraljico. Fotografije so mi tako dobro uspele, da sem jih sklenil odnesti na takrat edino modno revijo v Jugoslaviji, Maneken. V uredništvu so bili navdušeni nad njimi in so mi hitro ponudili nove angažmaje,« se spominja začetkov svoje kariere.

stane jerko fotograf intervju

Med najboljšimi

Že kmalu je postal znan kot eden prvih in najprodornejših modnih fotografov pri nas. V času Jugoslavije je bil tudi eden najbolj zaželenih. Fotografiral je za skoraj vse modne revije, ki so takrat izhajale, pa tudi za številne naročnike. Danes je skoraj nepredstavljivo, da so takrat prav cvetela tekstilna podjetja: Mura, Rašica, Almira, Angora, Metka, Toper, Peko, Labod, Jutranjka, Komet in številna druga. Oblikovanje in ustvarjanje oblačil in obutve je bil ne samo odličen posel, temveč so pripravljali kataloge, modne revije, sejme … Staneta pa so vsi zelo radi angažirali, ne samo zaradi odličnih fotografij, temveč tudi prijaznosti in profesionalnosti.

»Dela mi nikoli ni manjkalo. Kar sem obljubil, sem tudi naredil,« je ponosen Stane, ki ima skrbno evidentirane manekene in manekenke, ki so stali pred njegovim objektivom: Bernarda Jeklin, Majda Sepe, Jana Čede, Mija Grandovec, Tanja Janc, Andreja Kocjančič, Manca Košir, Nina Gazibara, Anka Senčar, Mojca Platner, Bernarda Marovt, Vesna Dolenc, Martina Kajfež, Alenka Ružič Košir, Renata Bohinc so le nekatere. Z veseljem pa so mu pozirali tudi številni moški (žal prehitro pokojni): Rok Lasan, Sašo Radovič, Marjan Podlesnik, Borut Pahor, Zvezdan Martič in drugi. Nekateri manekeni so se po modnih brveh spuščali za hobi, vmes pa so marljivo študirali in postali doktorji, inženirji, znanstveniki, glasbeniki in drugi ugledneži. Poleg modnih fotografij je delal za razne kataloge, prospekte, časopise in revije, naslovnice plošč, kaset in zgoščenk.

Poslikal je tudi veliko ansamblov (Avseniki, Henčki in drugi) in še več pevk in pevcev – Heleno Blagne, Simono Weiss, Ireno Vrčkovnik, Lada Leskovarja, Rafka Irgoliča in druge. Spoznal je, da so bili glasbeniki po svoje zelo dobri modeli, saj so se za dobro fotografijo še posebej potrudili. Dobro so se zavedali, da se bo album še bolje prodajal, če bo fotografija na ovitku dobra.

 

Hitra moda nas bo uničila

Staneta je delo od nekdaj zelo veselilo. Z vsemi, s katerimi je delal, se je tudi odlično razumel. Zato ga je zelo razžalostilo, ko so pred desetletji, ko je razpadala skupna država, začele propadati tudi nekoč ugledne tekstilne tovarne. »Včasih so izdelovali kakovostna oblačila. Mnoga med njimi imam še danes. Zdaj pa gre vsem samo za kopičenje in poplavo hitre mode, ki izkorišča tako ljudi, ki so jih prisiljeni šivati za borno plačilo, kot naš planet. Vsem gre le za dobiček, ljudje pa nastradajo. Včasih se je delalo s srcem, vsi v tovarni so hoteli pokazati, kaj proizvajajo, od česa živijo.

Spremenil se je tudi odnos do manekenov. Včasih so najbolj znani manekeni živeli od svojega dela, denimo legendarna Nina Gazibara in Rok Lasan, zdaj pa to bolj jemljejo kot delo ob študiju in gredo v službo takoj, ko in če jo dobijo,« je upravičeno kritičen.

 

Digitalna fotografija – brez problema!

Stane je bil znan po tem, da so mu uspeli vsi posnetki. To je bilo v analognih časih, ko se je delalo na film, ki je bil zelo drag, zelo pomembno. Manekenke in manekene je tako dolgo popravljal in postavljal, da je na koncu nastala ena perfektna fotografija. Negative in diapozitive ima skrbno in pregledno shranjene, tako da je njegov delovni kabinet kot kakšna lekarna. Pred desetletji pa se je fotografija začela spreminjati in iti v smeri digitalizacije. Stane je štel že 68 let, ko se je spopadel tudi s tem izzivom.

»Dolgo sem se držal analogne fotografije. To pa zato, ker so bili prvi digitalni fotoaparati še zelo nezanesljivi. Ni se dalo narediti kakovostne slike, pa še dragi so bili. Ko je prišel pravi aparat, za katerega sem vedel, da bo nekaj časa zdržal, sem pristopil k novi tehnologiji,« razlaga in dodaja, da je imel na začetku nemalo težav, da je povsem osvojil tehniko in delo na računalniku. S sinovo pomočjo pa je obvladal tudi to. In celo urejanje fotografij s fotošopom.

 

AKR 8797 4aa
Ljubljana, Slovenia. STANE JERKO photographer on 08-Dec-2015. Photo: Andrej Kriz/M24.si
Vsaka ženska je rada lepa!

Tako kot se je v analognih časih potrudil, da je s pravo svetlobo in ekspozicijami ljudi prikazal v najboljši luči, jih je želel tudi v digitalni tehniki. »Vsaka ženska je rada lepa. Zato se potrudim, da slike popravim,« pravi Stane, ki je tudi na pragu devetdesetih še vedno nadvse aktiven, njegov spomin pa je oster kot britev. Z lahkoto se spominja obrazov, prireditev, sejmov, dogodkov. Zato je tudi zlahka odgovarjal, ko so ga minuli dve desetletji zelo oblegali tudi tuji novinarji. V Ljubljano so ga večkrat prišli intervjuvat iz cele Evrope in celo Amerike. Stane je namreč odkril tudi mlado in lepo takrat še dijakinjo srednje šole za oblikovanje.

 

Melanija, čisto posebno odkritje

»Opazil sem jo leta 1987, ko sem šel po januarski modni reviji v Festivalni dvorani malo prej domov. Ob ograji je stalo dolgolaso dekle. Zdela se mi je zanimiva, predstavil sem se ji in ji povedal, kaj počnem. Čeprav je bilo temno, se mi je zdel njen obraz zanimiv. Dogovorila sva se za poskusno snemanje. Stara je bila sedemnajst let in visoka 180 centimetrov. Bila je luštna, vitka, vendar ne preveč koščena, malo zadržana, hkrati pa me je spraševala, kako se mora držati, da bi fotografije čim bolje uspele. Fotografije sem nato pokazal nekaterim modnim agentom, a ko so jo želeli angažirati za revije in fotografiranja, jih je prijazno zavrnila, saj ji je bila šola najbolj pomembna. Na prvem snemanju ji je bilo malce nerodno, nato pa se je sprostila,« se prvih stikov z zdaj drugič prvo damo spominja Stane. Nato z Melanijo ni več sodeloval, saj je kmalu odšla v Milano in Pariz. Leta 1992 je skupaj z Martino Kajfež in Mojco Mladenovič sodelovala pri akciji revije Jana Janin obraz leta, štiri leta kasneje pa je že bila v New Yorku, kjer si je silno želela uspeti, znan pa je tudi začetek njene ljubezenske zgodbe z Donaldom.

Čeprav zdaj z Melanijo nista več v stikih, je bil legendarni fotograf presenečen, ko je Melanija za neko revijo povedala, da je prve fotografije posnela ravno z njim. Ko pa so ga kontaktirali ameriški novinarji, je bil zelo zadovoljen, saj so mu zanje plačali zajeten kupček denarja. Stane je človek, ki je v svojem življenju res ogromno doživel in se je z njim pravi užitek pogovarjati, saj je prava modna enciklopedija. Ob rojstnem dnevu mu želimo še veliko zdravja in nepozabnih fotografij.