Nekatera živila in pijače lahko dodatno povzročijo napihnjenost. V nekaterih primerih se lahko trebuh zdi večji kot običajno, kar imenujemo distenzija. Čeprav je napihnjenost lahko neprijetna ali celo boleča, običajno ni resen zdravstveni problem in jo pogosto preprečimo s preprostimi spremembami v prehranjevalnih navadah.
Najboljši način za zmanjšanje napihnjenosti po obroku
Eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje napihnjenosti je počasnejše prehranjevanje in temeljito žvečenje hrane. To zmanjša količino pogoltnjenega zraka, kar je še posebej koristno za tiste, ki pogosto podrignejo.
Poleg tega temeljito žvečenje razgrajuje hrano na manjše kose, kar olajša prebavo. Sprejemanje te navade je preprosto – lahko uporabljate manjši pribor, jemljete manjše grižljaje, si med obrokom vzamete kratke odmore in pijete vodo med grižljaji. Tak pristop pomaga tudi pri nadzoru porcij in ustvarjanju občutka sitosti, kar lahko prispeva k ohranjanju zdrave telesne teže.
Ker možganom traja približno 20 minut, da zaznajo sitost, počasnejše prehranjevanje lahko prepreči prenajedanje. Nasprotno, hitro prehranjevanje je povezano z naraščanjem telesne teže.
Poleg tega lahko osredotočeno prehranjevanje – osredotočanje na okus, teksturo in vonj hrane brez motenj – zmanjša stres in izboljša prebavo, saj telo ostane sproščeno.
Druge strategije za preprečevanje in lajšanje napihnjenosti
Še en koristen način za zmanjšanje napihnjenosti je uživanje manjših obrokov čez dan, kar prepreči preobremenitev prebavnega sistema. Prav tako lahko sedenje med jedjo, namesto uživanja hrane med hojo, pomaga preprečiti hitro prehranjevanje in prenajedanje.
Redna telesna dejavnost, še posebej hoja, lahko izboljša prebavo in zmanjša napihnjenost. Masaža trebuha, zlasti v smeri od desne proti levi, lahko pomaga pri sproščanju zadržanih plinov.
Za lajšanje simptomov se lahko uporabljajo tudi zdravila brez recepta, kot so simetikon ali aktivno oglje. Pomembno je opozoriti, da lahko oglje začasno potemni blato, kar je neškodljiv stranski učinek.
Osebe, ki imajo poleg napihnjenosti tudi zaprtje, naj se posvetujejo z zdravnikom.
Čeprav hrana, bogata z vlakninami, pomaga pri uravnavanju prebave, nekatera netopna vlakna – ki jih najdemo v polnozrnatih žitaricah, oreščkih in semenih – lahko povzročijo dodatno napihnjenost. Po drugi strani pa so topna vlakna, kot je psyllium, običajno lažja za prebavo.
Navade in živila, ki lahko poslabšajo napihnjenost
Nekatere navade lahko povečajo vnos zraka, kar prispeva k napihnjenosti. Te vključujejo:
* žvečenje žvečilnih gumijev
* sesanje trdih bonbonov
* pitje gaziranih pijač
* uporaba slame za pitje
* pogovarjanje med jedjo ali pitjem.
Nekatera živila lahko prav tako povzročijo odvečne pline, saj vsebujejo ogljikove hidrate, ki jih telo težko prebavi. Med njimi so:
* sadje, kot so jabolka, breskve in hruške
* zelenjava, kot so čebula, česen, brokoli, cvetača, ohrovt in brstični ohrovt
* stročnice, vključno z fižolom, grahom in lečo
* mlečni izdelki, kot so mleko, sladoled in jogurt
* polnozrnate žitarice, kot so ovseni kosmiči, rž in polnozrnata pšenična moka
* pijače z visokim deležem fruktoznega sirupa, kot so sadni sokovi, gazirane in energijske pijače
* bomboni, žvečilni gumiji in izdelki, ki vsebujejo sladkorne alkohole (npr. eritritol, sorbitol, ksilitol).
Kdaj obiskati zdravnika?
Občasna napihnjenost je pogosta in običajno brezskrbna, vendar če postane kronična ali izredno neprijetna, lahko nakazuje na resnejši problem. Posvetujte se z zdravnikom, če napihnjenost spremljajo kateri od naslednjih simptomov:
- bolečine v trebuhu
- kri v blatu ali temno, katransko blato
- driska
- bruhanje
- nenadna izguba teže
- poslabšanje zgaga.
Dolgotrajna napihnjenost je lahko povezana z motnjami, kot so zaprtje, gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), intoleranca na laktozo, sindrom razdražljivega črevesja (IBS) ali prekomerno rast bakterij v tankem črevesu (SIBO).
Strokovna medicinska ocena lahko pomaga ugotoviti vzrok in priporočiti ustrezno zdravljenje.
