“Nikoli si nisem mislila, da bom to objavila javno. V trgovini sem delala skoraj sedem let. Pomagala sem ljudem, poznala sisteme, razumela procese. In ja – vedela sem tudi za posebne interne ponudbe, ki jih dobijo samo zaposleni. Zdaj pa nisem več del te ekipe. In po vsem, kar sem dala skozi, sem se odločila, da tokrat ne bom tiho,” v facebook objavi o skiroju za drobiž piše ena od uporabnic, podobno piše tudi druga: “Po več kot petih letih so me prejšnji teden odpustili, ker nisem hotela delati nadur na svoj prosti dan. Tako je videti ‘hvaležnost’ danes. Ampak veš kaj? Dovolj mi je. Vodstvo nam je izrecno prepovedalo deliti to ponudbo s strankami – želeli so jo obdržati samo za ‘prijatelje’ in VIP stranke. Ampak jaz nimam več kaj za izgubiti.”
Uporabnici nato razkrijeta to skrivno akcijo, v kateri naj bi se lahko e-skiro dobilo skoraj zastonj. Trdita tudi, da ne gre za prevaro, a to ni res.
“V lažnih nagradnih igrah je največkrat glavni namen zvabiti uporabnike v plačljivi SMS klub. V prevari s skrito naročnino pa želijo izvabiti številko kreditne kartice ter vas naročiti na trivialno storitev, ki je ne potrebujete. Simbolični znesek 1 € se po nekaj dneh spremeni v mesečno naročnino tudi do 100 €, ki jih vsak mesec trgajo z vaše kreditne kartice,” opozarjajo v centru za kibernetsko varnost.
Kot navajajo, je podobno kot pri vabah v plačljive SMS klube, tudi v tem primeru najprej potrebno pritegniti pozornost uporabnikov. Najpogosteje se uporabniku pri obisku določenih spletnih strani pojavi opozorilo (Vaša naprava vsebuje viruse!) ali pa celo prejme SMS sporočilo (Čaka te 1 fotografija), ki vsebuje povezavo. Dogaja se pa tudi, da se pozornost uporabnika pritegne z lažnim elektronskim sporočilom Pošte Slovenije o čakajočem paketu.
Skiro ali drag telefon
Klik na povezavo pelje na novo spletno stran, ki nas skuša zavesti, da smo ali bomo brezplačno prejeli drag telefon. Naleteli so pa tudi na primere, ko je pot do “ponudbe za telefon” vodila prek t.i. lažnih novic (včasih podkrepljenih z neavtoriziranim navajanjem znanih oseb), objavljenih na Facebooku.
Nato sledi precej trivialen kviz oz. “raziskava”, ki ne glede na odgovore ponudi vedno isti končni rezultat – prejeli bomo neverjetno ponudbo za telefon višjega cenovnega razreda (Samsung ali iPhone) za samo 2 evra. Zneski so različni, tudi glede na geografski izvor uporabnika. Odvisno od države izvora (v našem primeru Slovenije), na koncu vidimo tudi očitno lažne Facebook objave srečnih nagrajencev. Te naj bi nas prepričale, da gre za legitimno ponudbo, pravijo v centru za kibernetsko varnost.
V naslednjem koraku pride do bistvenega preobrata. Na spletni strani, kjer vpisujemo naše kontaktne podatke in je videti legitimno, se skriva drobni tisk. Navaja, da telefona ne bomo dobili avtomatično, temveč bomo s plačilom v višini 2 € zgolj pridobili pravico do sodelovanja v nagradni igri. Hkrati pa bo to veljalo kot preizkusna “naročnina”, ki se bo po 6 dneh spremenila v mesečni obrok, ki velja do preklica. Znesek naročnine za storitev se giblje med 80 € in 100 € na mesec.
Zadnji korak je vnos številke kreditne kartice. Tukaj je tudi prvič v drobnem tisku navedeno ime storitve, na katero se dejansko naročamo.
Storitve, ki jih ti portali ponujajo, so drugotnega pomena; gre za generične portale, ki obljubljajo igre, filme ali glasbo, a ni nujno, da boste te vsebine tam tudi dobili.
Odjava od naročnine ni enostavna
V drobnem tisku sicer navajajo, da se uporabniki lahko kadarkoli odjavijo od naročnine tako, da kontaktirajo njihovo podporo uporabnikom. Vendar pa odjava velja šele od naslednjega meseca naprej. To pomeni, da vam že zaračunane naročnine ne bodo vrnili. Pri kontaktiranju njihove podpore pa imajo uporabniki različne izkušnje. V nekaterih primerih so jim zelo hitro odgovorili in prekinili naročnino, drugi uporabniki pa poročajo, da je izjemno težko stopiti v kontakt z njimi in da so zahteve po preklicu naročnine velikokrat spregledane.
Ignorirajte super ponudbe
Če prejmete tovrstne reklame, v centru za kibernetsko varnost svetujejo, da jih enostavno ignorirate. Ne klikajte na povezave ter ne izpolnjujte obrazcev za prejem telefonov v nagradnih igrah ali anketah. Omejite tudi možnost oz. izklopite sporočanje (ang. notifications) za spletne strani, za katere niste prepričani, da so legitimne oz. vam niso znane. Po navadi so te strani in njihova obvestila vir zavajajočih oglasov, ki sploh pripeljejo do nagradnih iger.
Če ste vnesli podatke kreditne kartice in so vam začeli obračunavati naročnino, čimprej kontaktirajte ponudnika storitve in zahtevajte takojšen preklic naročnine ter povrnitev že izplačanih zneskov. Če niste prepričani, na katero storitev ste se naročili, na bančnem izpisku preverite prejemnika spornih transakcij ter poiščite njegovo spletno stran. Na njej poiščite kontaktne naslove oz. navodila za preklic naročnine. Večina ponudnikov ima možnost kontakta preko el. pošte ali telefonske številke. Če se s ponudnikom ne boste mogli dogovoriti glede vračila izplačanih zneskov, se lahko še obrnete na banko in podate finančno reklamacijo (t. i. chargeback zahtevek). V skrajnem primeru lahko tudi prekličite kreditno kartico. Več informacij glede finančne reklamacije najdete na spletni strani Evropskega potrošniškega centra.
3 evre za neomejeno vožnjo z avtobusom: Predobro, da bi bilo res?
