Pozorno oko bo v naravi prepoznalo več kot pet tisoč rastlin, od katerih jih je več kot 1200 užitnih, zdravilnih ali zeliščnih. A med njimi so tudi strupene, nanje pa boste naleteli na svojem vsakodnevnem sprehodu nedaleč od doma in ob najbolj obiskanih piknik mestih ter pohodniških poteh.
Nekoč so nas učili, da v gozdu ne smemo jesti jagodičevja, kar je zagotovo dober nasvet. Poleg živahnih barv vas bodo nekatere rastline na svojo strupenost opozorile tudi z grenkim ali odvratnim okusom, najbolj strupene, kot so deževnica, kozja ruta in rman, pa ne.
Spoznajte in prepoznajte strupene rastline
Deli rastlin ali celotna rastlina so lahko strupeni, vpliv na človeško telo pa bo odvisen od zaužite količine in teže uporabnika, pa tudi od stopnje zrelosti rastline in stanja, v katerem je bila rastlina zaužita. Včasih kuhanje ali sušenje zmanjša negativne učinke alkaloidov, saponozidov, antrakinonov in drugih škodljivih snovi. Seveda je od odmerka odvisno, ali ima pripravek zdravilni ali smrtonosni učinek.
Če je pri zastrupitvi kaj dobrega, je to, da telo zelo jasno da vedeti, da je zastrupljeno, in prva reakcija je pri vseh vrstah strupov enaka – vedno se začne s težavami v prebavnem traktu, tj. slabostjo, bruhanjem in drisko. Šele v naslednji fazi se bodo razvili simptomi, specifični za zastrupitev z določeno rastlino. Najpogostejši simptomi bodo glavobol, vročina, halucinacije, zardevanje obraza, zvonjenje v ušesih, halucinacije, žeja, pekoč občutek v ustih, povečano slinjenje in motnje vida, v najhujših primerih pa bo nastopila smrt.
Hitrost delovanja strupa se razlikuje od rastline do rastline. Zastrupitev s strupenim bršljanom se pokaže najhitreje, že po 5 do 10 minutah, medtem ko se simptomi zastrupitve z večino drugih rastlin začnejo kazati v pol ure ali eni uri. Božiček pa bo za začetek “dela” potreboval nekoliko več časa, približno dve uri in pol.
Če sumite, da je nekdo pojedel strupeno rastlino, je najbolje, da takoj izzovete bruhanje, pri čemer lahko odrasli pomagajo tako, da mu dajo dva kozarca mlačne osoljene vode. Seveda nezavestni osebi ne boste vlivali vode v usta in v vsakem primeru boste zastrupljenega predali v nadaljnjo zdravniško oskrbo, kjer mu bodo izčrpali želodec in sprejeli nadaljnje ukrepe.
Prepričani smo, da poznate večino rastlin na črnem seznamu najbolj strupenih rastlin, vendar se je vredno še enkrat spomniti. Seznam se seveda tu ne konča, raje bi rekli, da smo to strupeno poglavje domače flore šele začeli, a povzetek je skoraj vedno: Ne jejte jagod!
To so nekatere strupene rastline, na katere lahko pogosto naletite med sprehodom.
Bršljan (Hedera helix)
Bršljan je zimzelena rastlina, ki se vzpenja po drevesih, stenah in drugih oporah, zato ga je enostavno prepoznati. Je zelo razširjen, vsi deli bršljana pa so grenkega okusa in strupeni.
Navadni bljušč (Tamus communis)
Navadni bljušč je vzpenjavka, ki raste v gozdovih, na poljih in vlažnih krajih. Pogosto pleza po bukvah in drugih drevesih ali grmovnicah. Mladi, tanki poganjki in stebla so užitni, plodovi pa so strupeni. So okrogle, rdeče, velike približno 1 centimeter in zorijo od maja do oktobra.
Črni zobnik (Hyoscyamus niger)
Črni zobnik raste ob naseljih. Rastlina je dlakava, plod je rumenkasto rjave barve in ga prepoznamo po nazobčani kapsuli s pokrovčkom, ki je poln semen. Vsi deli rastline so strupeni in lahko povzročijo halucinacije in smrt.
Divji bezeg (Sambucus racemosa)
Divji bezeg je listopadni grm z rdečimi plodovi, ki so po obliki podobni črnim bezgom. Plodovi vsebujejo semena, ki so strupena.
Divji peteršilj, gozdna krebuljica (Aethusa cynapium)
Divji peteršilj je enoletna rastlina, ki lahko zraste do 150 centimetrov, ima pernate liste in majhne bele cvetove, zbrane v klasasto socvetje. Raste na vrtovih in travnikih, cveti pa od junija do oktobra. Zlahka ga nadomestimo s peteršiljem, kumino in koprom, zastrupitev pa povzroči zadušitev in smrt.
Šmarnica (Convallaria majalis)
Šmarnica raste v listopadnih in mešanih gozdovih, v goščavah in na jasah. Oranžni okrogli plodovi šmarnic dozorijo septembra in jih redko srečamo. So najbolj strupeni, vendar so vsi deli šmarnice strupeni in lahko povzročijo težave s srcem.
Omelo (Viscum album)
Omelo je zimzelen visok grm, ki raste v krošnjah različnih dreves. Njegove strupene jagode so okrogle, premera od 6 do 9 milimetrov, bele ali rumenkasto bele barve in dozorijo med novembrom in januarjem. Strupena snov draži sluznico, vendar se ne absorbira v prebavnem traktu.
Repičasta preobjeda (Aconitum napellus)
Repičasta preobjeda je trajna zelnata rastlina, visoka do enega metra in pol, s pernatimi listi in čudovitimi vijoličnimi cvetovi. Celotna rastlina je zelo strupena.
Navadna kalina (Ligustrum vulgare)
Navadna kalina je listopadni grm, ki raste v majhnih skupinah v gozdovih in goščavah, ob cestah, na vrtovih in v parkih. Zraste do pet metrov visoko, spomladi ga prepoznamo po majhnih belih cvetovih, jagode pa dozorijo pozno poleti. So temno modre barve, skoraj črne, grenkega okusa in zelo strupene.
Pegasti kačnik (Arum maculatum)
Pegasti kačnik je zelo strupen, čeprav se gomolj lahko uživa, vendar le kuhan. Jagode se nikoli ne jedo. Prašiči so se včasih hranili s to rastlino in čeprav kuhanje uniči strup, povzroča tudi neznosen smrad.
Jesenski podlesek (Colchicum autumnale)
Jesenski podlesek raste na vlažnih travnikih, njegov cvet pa je podoben žafranu, vendar cveti jeseni. Spomladi se pojavijo listi, ki jih zlahka zamenjamo z divjim česnom. Celotna rastlina, zlasti semena in čebulica, je strupena, njeno uživanje pa ima lahko usodne posledice.
Navadni volčin (Daphne mezereum)
Navadni volčin raste v svetlih gozdovih in grmovju ter na gozdnih robovih, poleg tega pa je na seznamu najbolj strupenih, saj že majhna količina plodov povzroči smrt. Cveti od januarja do junija, ko jo je najlažje prepoznati zaradi prijetno dišečih rožnatih cvetov, ki na vrhu veje tvorijo podolgovata socvetja v skupinah po tri.
Oleander (Nerium oleander)
Oleander raste v obliki grma, in ga pogosto sadijo v vrtovih in parkih. Listi so temno zeleni, dolgi do 15 centimetrov in koničasti, cvetovi so veliki in prijetno dišeči, rdeči, rožnati, rumeni ali beli. Cveti od junija do septembra. Listi, lubje in semena so še posebej bogati s strupenimi glikozidi in že relativno majhna količina lahko povzroči srčni zastoj.
Velika trobelika (Cicuta virosa)
Velika trobelika raste ob potokih in jezerih ter na vlažnih in močvirnih območjih. Celotna rastlina je strupena, po bruhanju in krčih pa nastopi smrt zaradi zadušitve. Zlahka ga nadomestimo s pastinakom in peteršiljem. Steblo je golo, votlo in vzdolžno brazdasto, listi strupene trobentaste trte so dvojno ali trojno pernato narezani, cvetovi so beli in združeni v ščitasto socvetje. Cveti od julija do septembra.
