Zato smo na Občino Piran naslovili nekaj vprašanj o projektu, ki nastaja.
Pred uvedbo kolesarskih pasov so kolesarji vozili ob desnem robu vozišča. V Občini menijo, da to ni povzročilo večjih težav, saj je bila prometna ureditev izvedena v skladu z zakonodajo. Po drugi strani pa se nekateri domačini pritožujejo in govorijo o negotovosti pešcev. Mnogi med njimi si želijo kakršnokoli drugo ureditev, samo da kolesarji ne bi več vozili po istem pločniku kot pešci.
Kot pravijo na Občini Piran, zaris kolesarskih pasov bo zagotovil ustrezno označeno površino za kolesarje, kar pomeni večjo varnost tako za njih kot za druge udeležence v prometu.
”Glede na to, da imamo v Portorožu omejene prostorske možnosti in da umeščanje ločene kolesarske steze vzdolž ceste Obala brez ukinitve parkirnih mest ni izvedljivo, menimo, da je uvedba kolesarskih pasov varnejša rešitev. Pomembno je tudi, da kolesarji niso več na pločnikih, kjer prihaja do nevarnih situacij s pešci. Ob uvedbi te rešitve smo poskrbeli za varnost vseh udeležencev, in to smo naredili na podlagi strokovnih projektov in zakonodaje.” dodajajo na Občini.
Kaj meni stroka?
Strokovnjaki menijo, da bo ureditev varna, če bo ustrezno urejena hitrost vozil. »Če bo omejitev za motorna vozila 30 km/h, ne vidim težav. Takšne rešitve poznajo tudi v tujini,« nam je povedal Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS.
Sobivajoči promet že obstaja tudi v Ljubljani, kjer so pred leti na Dunajski cesti uredili promet za javni prevoz, kolesarje in pešce. Vsi so pričakovali veliko nesreč, vendar do težav nikoli ni prišlo. Tudi v tem primeru sta bila pogoj seveda počasno gibanje in previdnost vseh udeležencev.
S projektom se je strinjala tudi dr. Vivien Lorenčič. ”Z vidika izvedbe menim, da je širina kolesarskega pasu ustrezna in skladna s Pravilnikom o kolesarskih površinah, ki določa širino med 1 m in 1,75 m. Torej, če je širina kolesarskega pasu 1 meter, mora biti odmik od pasu za vzdolžno parkirnaje 0,75 metra, kar zmanjšuje tveganje za trke zaradi nenadnega odpiranja vrat (t. i. “dooring”). Tudi horizontalna signalizacija je ustrezna, gre za belo vzdolžno prekinjeno robno črto in rdečo obarvano površino na kolesarskem pasu, ki jasno vizualno razmejuje prostor za kolesarje od motoriziranega in mirojočega prometa.” pojasnuje.
Dr. Vivien Lorenčič je poudarila, da izvedba kolesarskega pasu prispeva k večji varnosti in udobju vseh udeležencev v prometu. Kolesarji so na vozišču bolj vidni voznikom, pešci pa imajo več prostora na pločnikih. Nova prometna ureditev bo zato pozitivno vplivala na varnost kolesarjev in pešcev. Ob tem je izpostavila tudi pomen kakovostnega vozišča, pravilne in vzdrževane prometne signalizacije ter spoštovanja prometnih predpisov, saj so ti dejavniki ključni za uspešno uresničevanje ciljev prometne ureditve.
Na stezi bodo tudi e-skiroji
Ker se danes pojavljajo nove oblike mobilnosti, kot je e-skiro, je treba poudariti, da morajo kolesarske površine uporabljati tudi vozniki električnih skirojev, katerih število v mestih opazno narašča. Zanje veljajo enaka pravila kot za kolesarje, dolžni so voziti previdno in ne smejo ovirati kolesarjev, ki imajo prednost. Čeprav imajo e-skiroji največjo dovoljeno hitrost 25 km/h, kolesarji pa povprečno hitrost okoli 12 km/h, njihovi vozniki ne smejo ovirati ali ogrožati kolesarjev.
Tveganja ostajajo, a pozitivni učinki prevladujejo
Čeprav nova prometna ureditev prinaša številne prednosti, ostajajo tudi nekatera tveganja, predvsem za kolesarje. Največja nevarnost je nenadno odpiranje vrat parkiranih vozil, kar je pogosto na območjih z bočnim parkiranjem ob vozišču. Kadar je varnostni odmik preozek – manj kot 0,75 metra – lahko prihaja do tesnega prehitevanja kolesarjev, še posebej v primeru večjih vozil, kot so avtobusi ali tovornjaki. Takšna situacija je lahko posebej neprijetna in nevarna za otroke, starejše ter manj izkušene kolesarje, ki se v takem prometnem okolju pogosto ne počutijo dovolj varne – pojasnuje doktorica znanosti s področja prometa.
Kljub temu ureditev prinaša pomembne pozitivne spremembe: pešci imajo več prostora, zmanjšuje se število konfliktnih točk s kolesarji, prometna situacija postaja preglednejša, kar povečuje splošno varnost vseh udeležencev. Ti učinki bodo še posebej dobrodošli v času poletne turistične sezone, ko se število uporabnikov javnih prometnih površin – tako domačinov kot turistov – močno poveča.
