Gostje so tako letos junija na Carpacciovem trgu že dvakrat zapustili svoje pijače, saj je prihod policistov prekinil prijetno vzdušje prvih poletnih večerov. ‘’Ne zahtevamo dogodkov skozi vse leto, ampak čez poletje. Kakšen občutek imajo turisti, ko vidijo, da v lokale prihaja policija?’’ meni gostinec, ki ima na enem najlepših koprskih trgov gostinski lokal. ‘’Turizem niso samo sobe. Mi moramo turistom nekaj ponuditi. Občina se mora odločiti, če ga želimo ali ne’’. Podobno mnenje je leta 2023 podal tudi direktor Turistične skupnosti Istrske županije Denis Ivošević na okrogli mizi turističnega foruma v Kopru. Na občini se držijo zakonov in ravnajo v skladu s predpisi, ki veljajo.
Krajevna skupnost, ki obravnava vse prošnje za podaljšanje delovnega časa gostincev, se trudi najti ravnotežje med potrebami turizma in mirnim življenjem prebivalcev. »Potrpljenje domačinov ima svojo ceno, zato moramo najti načine, da tudi oni ostanejo zadovoljni in se dobro počutijo v svojem mestu,« pravi predsednik Krajevne skupnosti Koper Center Jadran Čalija. »Koper je mesto domačinov, oni so gostitelji in brez njihovega zadovoljstva in potrpljenja turizem ne more uspevati,«
Kaj pa, ko so nezadovoljni vedno eni in isti ljudje? Kakšna pravila pa veljajo na drugi strani mej, v hrvaški Istri, kjer večere zaznamujejo programi, ki trajajo pozno v noč? Tudi fotografije iz Trsta v večernih urah pričajo o neki povsem drugačni stvarnosti.
Gostinci vidijo rešitev v tem, da bi občina izdala odlok, s katerim bi v poletnem času omogočili nemoteno delovanje lokalov: »Pri tem ne mislim, da bi imeli glasbo vso noč in motili stanovalce … Gre preprosto za običajno zabavo in nočno življenje ob koncih tedna, ki bi ga ponudili tako turistom kot tudi lokalnemu prebivalstvu«.
MED OBRATOVALNIM ČASOM IN DOVOLJENJEM ZA HRUP
Gostinski lokali imajo določen redni obratovalni čas, ki največkrat traja do 22. ure. Obratovanje po tej uri velja za podaljšan obratovalni čas, za katerega morajo pridobiti posebno dovoljenje pristojnega organa. Dovoljenje lahko pridobijo le tisti lokali, ki v preteklosti niso kršili pravil glede obratovanja, javnega reda, hrupa ali drugih predpisov.
Pomembno pa je poudariti, da dovoljenje za podaljšan obratovalni čas ne pomeni hkrati tudi dovoljenja za prekomerno obremenitev s hrupom. Zvočne omejitve po 22. uri določata zakon o javnem redu in posebna uredba o uporabi zvočnih naprav na javnih prireditvah. Hrup, ki moti nočni mir in počitek prebivalcev, je prepovedan, tudi če lokal deluje z dovoljenjem za podaljšano obratovanje.
Če želi lokal predvajati glasbo na prostem ali na terasi po 22. uri, mora posebej zaprositi za dovoljenje za prekomerno obremenitev okolja s hrupom. To dovoljenje strogo določa najvišje dovoljene ravni hrupa, ki jih lokal ne sme preseči, da ne bi motil okolice. Koga in kaj pravzaprav moti?
KOLIKO DOVOLJENJ SO IZDALE OBČINE?
Mestna občina Koper je to poletje izdala dovoljenje za podaljšani obratovalni čas 66 lokalom (brez enkratnih dovoljenj). Od tega jih je 36 v mestnem jedru, 18 na obrobju (Olmo, Semedela, Žusterna, Škocjan) in 12 na podeželju (Bertoki, Dekani, Marezige, Šmarje).
V Izoli je občina dovolila podaljšan čas delovanja približno 15 lokalom – največkrat ob petkih in sobotah, večina je odprtih do enih ali dveh zjutraj.
V Portorožu in Piranu ima večina gostinskih lokalov dovoljenje za obratovanje do treh zjutraj, vendar večina nima dovoljenja za prekomerni hrup.
V PIRANU BODO NADZIRALI HRUP Z MERILCI
Iz Občine Piran so sporočili, da so konec maja podpisali pogodbo za šestmesečni najem treh merilnih naprav, s katerimi bodo v letošnji turistični sezoni sistematično spremljali raven hrupa na določenih lokacijah v Portorožu. Naprave bodo nameščene na križišču ceste K stari cesti in ceste Obala, na križišču Koprske ceste in ceste Obala ter na začetku Senčne poti pri avtobusni postaji v Portorožu. »Gre za pilotski ukrep, o katerem smo se po koncu lanske turistične sezone dogovorili skupaj s portoroškimi gostinci,« so še dodali na občini.
