Delo na morju je za mnoge sanjska kariera, polna izzivov, odgovornosti in nepozabnih doživetij, a hkrati zahteva tudi veliko prilagajanja, odrekanja in predanosti. V tokratnem intervjuju predstavljamo izkušnje slovenskega častnika na potniški ladji, ki je svojo pot začel na Fakulteti za pomorstvo in promet ter danes pluje po svetovnih oceanih. Z nami je delil svoje začetke, vsakdanjik na ladji, zanimive izkušnje in nasvete za vse, ki razmišljajo o karieri v pomorstvu.
Za začetek nam lahko poveste nekaj o sebi. Kje ste študirali in kako ste se odločili za kariero v pomorstvu?
Študiral sem na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. Najprej sem zaključil študij navtike, nato še program ladijskega strojništva, trenutno pa zaključujem magistrski študij pomorstva.
Čeprav prihajam iz Murske Sobote – kraja, kjer pomorstvo ni ravno pogosta izbira – me je morje od nekdaj privlačilo. Poletja sem kot otrok preživljal na otoku Pagu, pri 16 letih opravil izpit za čoln, začel sem se tudi potapljati in kasneje delal kot inštruktor potapljanja v potapljaškem centru. Po zaključeni srednji poklicni šoli strojniške smeri sem se odločil, da svojo poklicno pot nadaljujem na Fakulteti za pomorstvo in promet.
Kaj vas je pritegnilo k študiju navtike?
Ob vpisu sem se odločal med navtiko in ladijskim strojništvom. Ker sem imel že iz srednje šole izkušnje s stroji, hkrati pa me je vleklo k navigaciji in vodenju ladij, sem se odločil za navtiko. Kasneje sem zaradi dobrega predznanja brez težav zaključil tudi študij ladijskega strojništva.
Kako je potekala vaša pot do prve zaposlitve po zaključku študija?
Takoj po diplomi sem začel kadeturo na ladji RO-RO v Španiji. Kasneje sem se vpisal na magisterij, v poletnem času pa sem ponovno opravljal pogodbo na trajektu. Po končanih študijskih obveznostih sem kadeturo nadaljeval na potniški ladji, kjer sem jo tudi uspešno zaključil. S tem sem pridobil pogoje za opravljanje izpita za častnika in začel delati kot častnik palube.
S kakšnimi izzivi se sreča mlad častnik na začetku kariere?
Največji izziv je prehod iz teorije v prakso. Teoretično znanje, pridobljeno na fakulteti, je le osnova – veliko stvari je na ladji treba osvojiti na novo, v dejanskem okolju. Vsaka vrsta ladje prinaša svoje posebnosti, zato je pomembna prilagodljivost.
Kaj vključuje delo častnika na potniški ladji?
Delo na potniški ladji se močno razlikuje od dela na tovornih ladjah. Poudarek je predvsem na varnosti, natančnem načrtovanju plovbe in rednem vzdrževanju reševalne ter protipožarne opreme, ki jo je na potniških ladjah mnogo več kot na tovornih. Ključna je tudi skrb za udobje potnikov, kar vključuje tudi prilagajanje plovbe vremenskim razmeram – ob slabem vremenu pogosto iščemo boljše poti ali se izogibamo dežju med dogodki na palubi.
Kako je videti vaš tipični delovni dan?
Delo častnika vključuje dve štiriurni izmeni na mostu, kjer opravljamo stražo. Določene izmene so zadolžene tudi za manevre – na primer straža od 4. do 8. ure običajno sodeluje pri prihodu in odhodu iz pristanišč. Poleg tega opravljamo tudi 2-3 ure dodatnega dela, ki vključuje pregled opreme (LSA- Life-saving appliances, FFE- fire fighting equipment), vzdrževanje rešilnih čolnov, usposabljanje posadke in druge operativne naloge.
Katere so vaše ključne odgovornosti na ladji?
Med stražo sem odgovoren za varno plovbo in nadzor nad delovanjem ladje. Poleg tega imam še dodatno odgovornost – trenutno sem zadolžen za vso protipožarno opremo na ladji: gasilne aparate, sprinkler sisteme, opremo za gasilce in kompresorje za dihalne aparate.
Kako poteka sodelovanje med oddelki ?
Na potniški ladji je sodelovanje ključnega pomena. Veliko nas je, delo je kompleksno, zato je spoštljiv odnos in timsko delo nujno. Medsebojna pomoč je osnova za učinkovito delovanje celotne ladje.
Kakšne so prednosti in slabosti dela na potniški ladji v primerjavi s tovorno?
Velika prednost je hitrejše pridobivanje izkušenj – vsak dan izvajamo dva manevra in različne ladijske operacije. Vaje so redne, dodatna usposabljanja pa omogočajo hitro rast kompetenc. Delo pogosto poteka brez premora, zato so dnevi na morju, ko ni manevrov, dobrodošli za nekoliko mirnejše delo.
Kako dolgo ste na morju in koliko časa nato preživite doma?
Odvisno od ladjarja – pogodbe trajajo običajno 3 ali 4 mesece na ladji, nato sledi 2- ali 3-mesečni odmor doma.
Kako posadka preživlja prosti čas na ladji?
Za posadko je organiziranih precej aktivnosti. Imamo telovadnico, igralnico, disko, kavarno. Organizira se tudi izlete v pristaniščih. Kot oficirji se aktivnosti zaradi obveznosti pogosto ne moremo udeležiti. Nekaj prostega časa porabimo za počitek, ostalo pa po želji – branje, filmi, osebni projekti. Možna je tudi prisotnost družinskih članov, kar je velika prednost pred tovorno plovbo.
Ali je težko usklajevati poklicno in zasebno življenje?
Pomorstvo ni za vsakogar. Meni osebno delo od 7. do 15. ure, pet dni na teden ne ustreza. Ko sem na ladji, sem v popolni pripravljenosti, ko pa sem doma, imam 2–3 mesece popolne svobode, ki jo lahko izkoristim po svoje.
Kako preživljate čas doma?
Najraje z družino in prijatelji. Sem tudi inštruktor potapljanja, zato del časa preživim v potapljaškem centru, kjer izobražujem nove potapljače, če se seveda pogodba časovno ujema s poletjem.
Ste doživeli kakšno posebno, adrenalinsko izkušnjo na ladji?
Skoraj vsak dan se zgodi kaj zanimivega. Eden najlepših dogodkov je bil t. i. World Cruise – plovba okoli sveta. Leta 2021 sem z ladjo MS Amadea v 158 dneh obiskal 120 pristanišč v 54 državah.
Kako ravnate v primeru slabega vremena ali drugih nevarnosti?
Imamo natančne protokole. V slabem vremenu zapremo zunanje palube, obplujemo nevihte in uporabimo stabilizatorje. Vse nevarnosti skušamo predvideti in se jim pravočasno izogniti.
Kako se potniške ladje prilagajajo okoljskim standardom?
Delamo v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi. Uporabljamo goriva, kot sta LNG in MGO- Marine gasoil, namesto težkega goriva. Vse odpadne vode se pred izpustom biološko očistijo, preostale zaoljene vode pa predamo specializiranim službam v pristaniščih. Na voljo imamo tudi priklop na električno omrežje v pristaniščih, kar pomeni nične izpuste motorjev med postanki.
Ali se v pomorski industriji čuti vpliv avtomatizacije in digitalizacije?
Vsekakor. Če primerjam ladjo iz leta 1982 z zdajšnjo, ki smo jo prevzeli pred kratkim, je razlika ogromna. Sistemi so integrirani, med seboj povezani in podprti z umetno inteligenco. Na primer, trenutna ladja uporablja azipode in sistem Optime, ki z uporabo umetne inteligence optimizira usmerjanje pogonskih enot za najbolj učinkovito plovbo.
Kakšen nasvet bi dali mladim, ki razmišljajo o karieri v pomorstvu?
Če jih pomorstvo res zanima, naj se vpišejo na študij navtike ali strojništva na FPP. Priporočam tudi sodelovanje v študentskih izmenjavah in obisk pomorskih fakultet v tujini. Praksa in širina izkušenj sta izredno dragoceni.
Kakšni so vaši poklicni cilji v prihodnosti?
Moj naslednji cilj je pridobiti zadostno število mesecev plovbe za pridobitev kapitanske licence in se nekoč povzpeti na položaj poveljnika ladje.
Bi želeli za konec bralcem še kaj sporočiti?
Najpomembneje je, da vas delo, ki ga izberete za svojo poklicno pot, resnično veseli. Če uspeš svoj hobi spremeniti v delo, potem – kot pravi pregovor – v življenju ne boš delal niti enega dne.
