O tem, kaj pomeni biti sodobna zadruga v Istri, zakaj Agraria ostaja pomemben člen skupnosti in kam peljejo poti do leta 2030, smo se pogovarjali z direktorjem Neom Štembergarjem.
Leto 2024 je bilo polno prelomnic, tudi 2025 verjetno ni brez izzivov. Kako ste to obdobje kot vodja in kot človek doživljali osebno?
Osebno? Bilo je leto zadovoljstva zaradi lepih rezultatov in načrtov, na drugi strani pa šoka zaradi požara. Najbolj sem čutil odgovornost do sodelavcev, ne le, da jih podpremo kratkoročno, temveč da se borimo za trajno ohranitev delovnih mest. Takrat je pomemben človeški odziv. Odločitev je bila jasna: gremo naprej, z jasnim ciljem – zgraditi znova in bolje, tudi zaradi njih.
Agraria je v zadnjih letih naredila pomembne korake – finančna konsolidacija, kadrovska prenova, nova organizacijska kultura. Kaj danes pomeni biti sodobna zadruga v Istri?
Sodobna zadruga je več kot poslovni subjekt. Je lokalno zasidrana skupnost ljudi, znanja, zemlje in prihodnosti. Pri nas to pomeni odgovornost do zadružnikov, zaposlenih, potrošnikov in okolja. Zadruga danes mora biti prilagodljiva, pregledna in razvojno usmerjena – z jasnimi vrednotami in posluhom za čas.
Kaj vas je najbolj presenetilo v odzivu ljudi po požaru v Luciji?
Ganila nas je solidarnost. Ljudje so pokazali, koliko jim pomeni naša prisotnost. Prejeli smo številna sporočila podpore in čutili, da nas lokalna skupnost ne dojema zgolj kot trgovino, temveč kot del njihovega vsakdana. Moram pa reči, da sem vesel, da so v teku že nadaljnji koraki za začetek nove gradnje.
Pa bo novi objekt v Luciji zgolj nadomestek starega ali to vidite tudi priložnost za nadgradnjo?
Gre za pomemben premik naprej. Načrtujemo sodoben objekt, ki bo omogočal ponudbo lokalnih produktov, optimalne logistične poti znotraj trgovine in še prijetnejše nakupovalno okolje. Ustvariti želimo prostor, ki bo prijazen tako za kupce kot za zaposlene.
LOKALNO NI TREND – JE ZAVEZA
Očitki, da je na policah trgovcev z živili premalo slovenskega, so pogosti. Je Agraria res drugačna?
Seveda. Agraria ni zgolj trgovina – smo zadruga, kar pomeni, da smo najprej skupnost kmetov, ki so hkrati tudi naši lastniki. Ti pridelujejo sadje in zelenjavo že v več generacijah, vse pogosteje tudi polproizvode. Naša osnovna ponudba temelji prav na njihovih pridelkih, pridelanih za zadrugo in prodajanih v naših trgovinah. To je tisto, kar nas ločuje od ostalih.
Poleg osnovnega nabora izdelkov se vse bolj usmerjamo v gurmansko, butično ponudbo, nekaj, česar v drugih trgovinah ne najdete. Želimo biti drugačni, ne samo s tem, kaj prodajamo, temveč tudi, kako to počnemo. Naši izdelki nosijo zgodbo. Na polici kupec najde jasno označbo, s katere kmetije pride izdelek. Kupec ne kupi le solate – dobi stik z zemljo, z ljudmi, z regijo.
Pa lahko z lokalnimi izdelki z znanim izvorom sploh konkurirate udobju, cenam in logistiki velikih trgovskih verig?
Verjamemo, da lahko. Pri nas ne gre zgolj za ceno, gre za izvor, kakovost in odnos. Smo trgovina, kjer ni vse »na akciji«, ampak ima vse razlog, da je na polici. Naši izdelki so rezultat načrtovane pridelave, strokovne podpore kmetom in dolgoročnih, stabilnih odkupnih pogojev. Posebnost Agrarie je tudi to, da velik del ponudbe temelji na integrirani in ekološki pridelavi sadja in zelenjave. To pomeni, da našim kupcem ponujamo najvišjo kakovost pridelkov, ki niso le boljši za zdravje, ampak tudi za okolje. V praksi to pomeni nadzorovano gnojenje z ekološkimi gnojili, kolobarjenje, ročno obiranje v polni zrelosti, varovanje rodovitnosti tal in spoštovanje naravnih virov. Vse to potrjujejo pridobljeni certifikati – ekološka pridelava, Global GAP in Izbrana kakovost.
Kako se Agraria sicer razvija v zadnjih letih – kje so največji premiki?
Na mnogih področjih. V maloprodaji smo razširili prodajne programe, okrepili partnerska sodelovanja in okrepili vsebino trgovin. Organizirali smo vrsto delavnic, recimo za vrtičkarje, ki so bile zelo dobro sprejete, saj so krepile znanje in povezanost s strankami. Veliko smo naredili tudi na logistiki, na primer, na naši lokaciji v Kopru smo uredili novo dovozno pot na zahodni strani zemljišča, s čimer smo fizično ločili kupce od dostavnih poti, kar izboljšuje uporabniško izkušnjo in učinkovitost.
Kaj pa digitalni prehod? Kako se odzivate na ta trend?
Digitalizacija je v polnem teku. Leta 2024 smo uspešno uvedli napreden sistem za registracijo delovnega časa, ki omogoča boljše planiranje in razporejanje zaposlenih ter večjo preglednost po enotah. To je pomembno tako z vidika učinkovitosti kot tudi podpore zaposlenim. A najpomembnejša razvojna investicija za nas v tem trenutku je uvedba novega poslovno-informacijskega sistema v letih 2025/26. Ta bo omogočil boljše upravljanje zalog, povezavo med prodajo, skladiščem in nabavo ter pripravo temeljev za nadaljnji razvoj.
Kje vidite največje strateške izzive in kako danes razumete vlogo zadruge?
Naš največji izziv je ohraniti lokalnost kot konkurenčno prednost. V svetu, kjer globalni trgovci diktirajo cene in tempo, moraš biti zelo jasen glede tega, kdo si in zakaj obstajaš. Mi želimo graditi sistem, ki bo hkrati učinkovit, človeški in odporen. To zahteva pogum in jasne odločitve – a menim, da je to edina prava pot. Zadruga ni samo podjetje. Je tudi družbeno sidrišče. Smo vez med zemljo, ljudmi in gospodarstvom. Brez rezultatov ni razvoja. Brez skupnosti pa zadruga izgubi pomen. Zato želimo biti tam, kjer se križajo ekonomija, narava in človek – v dobrem in v izzivih.
