Med rednim vzorčenjem, ki so ga na hrvaškem inštitutu izvedli prejšnji teden v okviru projekta #BivalveSPEECH, so v površinski plasti morja na gojiščih školjk v morju v Novigradu zabeležili temperaturo 24,7 stopinj Celzija. Tako visoka temperatura že v začetku junija pa po njihovih besedah sproža vprašanja o razmerah, ki prihajajo v preostalem delu poletja.
Prejšnje raziskave, ki so jih opravili na ustju reke Krke in v Malostonskem zalivu, so pokazale, da školjke na teh območjih ne rastejo v najtoplejših mesecih v letu. Eden od možnih odgovorov na visoke temperature bi lahko bil spuščanje mrež za gojenje školjk v globlje, hladnejše plasti morja poleti, kot je to že praksa v južnih delih Sredozemlja, kjer je gojenje školjk v plitvi vodi skoraj nemogoče. Vse to pa bo verjetno otežilo in podražilo proizvodnjo, kar bo vplivalo na razpoložljivost školjk in njihovo ceno, ocenjujejo.
Ker tudi pri nas beležimo visoke temperature morja, ki nedvomno vplivajo na morske organizme, smo se po odgovore na vprašanje, ali so školjke ogrožene tudi pri nas, obrnili na Ireno Fonda iz družinske ribogojnice Fonda, kjer upravljajo tudi s školjčišči v Piranskem zalivu.
Kot nam je pojasnila Irena Fonda, se z iskanjem vzrokov in rešitev za množične pogine sredozemske klapavice (Mytilus galloprovincialis) v Jadranu ukvarjajo v zavodu YouSea, ki je partner mednarodnega konzorcija v projektu TEAMFORADRIS (Interreg IPA ADRION). Zavod je Fonda ustanovila skupaj z bratom Leanom in še tremi pobudniki.
V okviru projekta TEAMFORADRIS potekajo:
Mesečna vzorčenja školjk in vode v Piranskem zalivu, ki jih izvajajo v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran in Enoto za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo Veterinarske fakultete.
Histo-patološke analize: vzorce pošiljajo v laboratorij veterinarske fakultete, kjer poizkušajo ugotoviti vzroke poginov.
Genetske analize: vzorce pošiljajo v laboratorij grškega partnerja, kjer bodo izvedli te analize.
Opazovanje plenilcev (ploski črvi) in obrasti (plaščarji in drugi organizmi) v gojitvenih mrežah.
Delitev podatkov z mednarodnim konzorcijem in javnostjo.
Lani množični pogin klapavic
Direktorica Ribogojnice Fonda je izpostavila, da so tudi v Piranskem zalivu v lanskem letu opazili množični pogin školjk klapavic.
“Ko smo lani septembra opazili izrazit pogin klapavic v našem gojišču, smo skupaj z Rosvito Sitar, višjo strokovno sodelavko na področju zdravstvenega varstva rib in školjk, opravili vzorčenje školjk. Vzorec 30 živih klapavic, ki smo jih le s težavo našli, saj je bila velika večina školjk mrtvih (odprtih in praznih), smo poslali na histo-patološki pregled na veterinarsko fakulteto v Ljubljano. Tam je bilo ugotovljeno, da so prav vse školjke v vzorcu močno prizadete, vidna je bila atrofija prebavnih žlez in močno vnetje,” je pojasnila.
Poleg tega so med praznimi lupinami zabeležili večje število plenilskih ploskih črvov (Stylochus mediterraneus) in močno poraščenost gojitvenih mrež in lupin z invazivnim plaščarjem Clavelina oblonga, je dodala.
Letos razmere niso tako drastične, kako bo v prihodnje, pa nihče ne ve. Temperatura morja pri nas se je namreč že v prvi polovici junija približala 24 °C, v zadnjih dneh pa se je dvignila tudi nad 26 °C, kar pomeni, da lahko pričakujemo nadaljnje dvigovanje.
“Populacija školjk se je letos uspešno obnovila, opažamo veliko število mladih klapavic, ki za sedaj lepo rastejo. Vsa letošnja vzorčenja so pokazala, da so za sedaj školjke zdrave in vitalne,” je dejala Fonda.
Vzroki za pogin školjk
Po besedah biologinje točnega vzroka, zakaj klapavice množično umirajo, še ne poznajo, najverjetneje pa gre za sklop več dejavnikov:
Vročina
Temperature nad 25 °C povzročijo fiziološki stres in skokovit porast smrtnosti.
Hipoksija
Topla voda veže manj kisika; pomanjkanje O₂ sproži oksidativni stres in oslabi školjke.
Patogeni
Toplotno obremenjene školjke so bolj dovzetne za okužbe.
Plenilski ploski črv Stylochus mediterraneus
Črv napada oslabele in tudi zdrave školjke, jim pregrizne mišico in poje mehko tkivo.
Preraščanje s tunikatom Clavelina oblonga
Kolonije prerastejo školjke, jih fizično dušijo in jim jemljejo hrano ter kisik.
Mikro- in nanoplastika
Dolgotrajna izpostavljenost moti imunski sistem in poveča dovzetnost za bolezni.
Težke kovine in PAH
Kopičenje Hg, Cd in policikličnih aromatskih ogljikovodikov povzroča oksidativni stres in presnovne motnje.
Škodljivo cvetenje alg
Toksini povzročajo imunsko supresijo, oksidativni stres in tkivne poškodbe.
“Noben dejavnik sam po sebi ne razloži opaženih poginov, najverjetneje je problem, da se klapavice soočajo s kombinacijo toplotnega stresa, nizkega kisika, bolezni ter ostalih dejavnikov,” je pojasnila Fonda.
Kaj nas čaka v prihodnje?
V primeru nadaljevanja trenda segrevanja morja bodo poletni morski vročinski valovi trajali dlje, zato bo gojenje klapavic v plitvi vodi vse težje, pravi Fonda.
“Vzrejo bomo morali seliti v globljo vodo ali razvijati termo-tolerantne linije školjk ali pa začeti gojiti druge vrste organizmov,” je dodala.
Seveda bo to povzročilo višje stroške pridelave in posledično višjo ceno za potrošnike. A ob tem Fonda opozarja, da klapavice niso le kulinarična poslastica, temveč so eden najbolj trajnostnih virov beljakovin in naravni čistilci/filtri morja, zato si moramo prizadevati, da jih ne bi izgubili. Ohranitev njihovega zdravja pomeni ohranitev zdravja našega morskega ekosistema – in s tem naše obalne kulture in skupnosti.
