Edo Podreka iz Štrpeda, eden od pobudnikov in član nekdanjega sveta krajevne skupnosti, je za Glas Istre pojasnil, da je bil že podpisan memorandum o sodelovanju med vasema Štrped (Hrvaška) in Gračišče (Slovenija). Gre za pomemben korak v smeri čezmejnega sodelovanja. Prebivalci upajo, da bodo projekt protipožarnih poti podprle tudi lokalne skupnosti in da bodo uspeli pridobiti evropska sredstva.
»Imamo hektarje gozdov, poti, po katerih je nekoč šla tudi divjad, pa danes niso več prevozne niti za gasilska vozila. V primeru požara to pomeni veliko nevarnost,« opozarja Podreka.
Načrtujejo obnovo in širitev poti
Načrtujejo obnovo in širitev približno desetih kilometrov protipožarnih poti, ki so bile nekoč vaške poti. S tem želijo zagotoviti lažji dostop gasilcem in preprečiti širjenje morebitnih požarov. Dušan Arko, predsednik Krajevne skupnosti Gračišče, je dodal, da je sodelovanje s hrvaškimi sosedi odlično. Skupaj so že organizirali več delovnih akcij, med drugim očistili pot iz Mlinov proti vasi Dvori na slovenski strani.
Vinko Zupančič iz vasi Pisari pravi, da meje za domačine skorajda ne obstajajo, razen v času, ko je Schengenska meja oteževala vsakodnevne stike. Kritičen je do ravnanja občinskih oblasti, ki po njegovem mnenju že desetletja zanemarjajo obmejna območja. Kot primer navaja podrobni prostorski načrt za območje Mlinov, ki še vedno ni sprejet, čeprav je cesta tam asfaltirana že 35 let. Posledično prebivalci niso nikoli prejeli odškodnine za zemljišča, ki so jih odstopili. »Občinske oblasti imajo mačehovski odnos do teh krajev, čeprav imajo velik potencial – od vodnih virov do turizma in etnološke dediščine,« meni Zupančič.
Železna vrata sredi vasi
Poseben simbol zapostavljenosti in birokratske zmede so bila železna vrata, ki jih je Slovenija pred petimi leti postavila sredi vasi Mlini – zaradi migrantske krize. Vrata so zapirala pot do nekaj nenaseljenih hiš na hrvaški strani, a so hkrati odrezala vaščane stran od njihove lastnine. Dario Ugrin iz Mlinov je imel vrt in rezervoar z vodo tik čez mejo in je moral za dostop dobiti posebno dovoljenje in ključ.
Po vstopu Hrvaške v schengen leta 2023 so bile mejne kontrole odpravljene, vrata pa končno tudi odstranjena.
»Več kot 30 let se borimo s težavami – od iskanja ključev, dokazovanja lastništva, do pomanjkanja osnovnih pogojev za življenje. V Društvenem domu v Mlinov še danes nimamo sanitarij,« opozarja Ugrin in dodaja, da lokalne oblasti, predvsem v Buzetu, pri tem niso nudile nikakršne pomoči.
Še ena težava je preimenovanje dela vasi Mlini v »Maršiči«, ki ga je slovenska stran izvedla leta 2007. Gre za krajevno območje, kjer ni več stalnih prebivalcev, a je nekoč tam živelo pet družin. Vaščani vztrajajo, da Mlini nikoli niso bili del Maršičev in zahtevajo, da se ime uradno vrne. »Tudi Krajevna skupnost Gračišče se strinja, da se vrne ime Mlini. Potrebno je tudi ugotoviti, kdo je na hrvaški strani to sploh dovolil,« pravi Podreka.
Podreka ob tem poudarja, da ima vsaka država pravico do zaščite svojih meja – na kopnem, morju ali v zraku. A hkrati meni, da bi bil v primeru migrantskih valov učinkovit skupen dogovor Slovenije, Hrvaške in Italije – predvsem ob vključevanju domačinov in lovskih društev.
»Meje morajo biti prostor sodelovanja, ne delitve. Nobena migrantska kriza ne bi smela porušiti sožitja med ljudmi, ki tu živijo,« zaključuje Podreka.
