Polotok Debeli Rtič, nekoč sinonim za poletne počitnice, otroško veselje in brezskrbne dni ob morju, je danes le bled odsev nekdanje živahnosti in topline. Čeprav narava tukaj še vedno marsikoga očara, je pogled na zapuščene objekte in nekdanji turistični kamp, ki že več let samevajo, boleče pričevanje minulega časa. Marsikomu gre dobesedno na jok, ko se sprehodi mimo praznih in propadajočih objektov, še toliko bolj, zavedajoč se, da Slovenija premore le dobrih 40 kilometrov obale, kjer bi moral vsak košček živeti, dihati in služiti ljudem, ne pa propadati v tišini pozabe.
Nekdanji policijski kamp, danes nacionalna sramota
Na delu polotoka je nekoč deloval t.i. policijski sindikalni kamp. Kot so nam pojasnili v Občini Ankaran, celotno območje kopališča Debeli rtič ni v posesti Občine Ankaran. “Nekatera zemljišča in objekti so predmet tožbe Ministrstva za notranje zadeve oziroma sodne poravnave, v te objekte zato Občina Ankaran ne posega”, dodali so, da si vodstvo Občine že več let prizadeva za ugodno razrešitev lastniške situacije in upa, da bo do nje prišlo v kratkem.
Občina skrbi za urejenost
Na Občini so nam pojasnili še, da Občina Ankaran na obravnavanem območju skrbi za urejenost mobilnih gostinskih objektov in mobilnih javnih sanitarij ter javnih zelenih površin. “Občina oziroma njen Režijski obrat skrbi tudi za redno vzdrževanje plaže, zagotavlja prisotnost reševalca iz vode, delujoče tuše in varne vstope v morje, s čimer obiskovalcem omogoča varno kopanje”, so dodali. Priznati moramo, da je bilo območje tudi ob našem obisku s tega vidika urejeno – zelenje obrezano, smeti sproti praznjene, dostopi v morje pa ustrezno urejeni in varni.
Debeli rtič – simbol neizkoriščenih priložnosti
A urejeno zelenje, parkirišča in varni dostopi do morja ne morejo zakriti dejstva, da pomemben del obale že predolgo propada. Debeli Rtič namreč ni le zapuščeni kamp – je simbol neizkoriščenih priložnosti in pomanjkanja sistemske skrbi za našo, že tako kratko, obalo.
