Akvarij v Pulju znova sprejel želvo v težavah

Iz puljskega akvarija poročajo, da je v njihovo oskrbo prispela še ena glavata morska želva, ki so jo poimenovali Star. Takoj ob prihodu je prejela prvo pomoč, saj je bila, podobno kot šest drugih želv, ki so jih v kratkem času sprejeli pred njo, močno izčrpana in prekrita z vitičarji – majhnimi morskimi raki, ki se pritrdijo na trde površine.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Strokovnjaki poudarjajo, da je pojav večjega števila oslabelih želv v tako kratkem obdobju nenavaden. Med možnimi vzroki izpostavljajo termalni stres, ki je posledica visokih temperatur morja, pa tudi nenadne spremembe temperature v zgornjih plasteh morja, do katerih je konec prejšnjega meseca prišlo zaradi močne burje in obilnih padavin. V takšnih razmerah lahko pride do podhladitve, ko se želve dvigajo proti površini po zrak.

Čeprav je pojav trenutno redkejši, je hrvaška Istra že znana kot ena izmed glavnih točk nasukavanja glavate želve v tem delu Jadrana. Med letoma 2010 in 2022 je bilo tam zabeleženih največ primerov nasukanja, zlasti v poletnih mesecih, večinoma pa so šlo za mlade osebke. Najpogostejši vzroki so bili do zdaj poškodbe zaradi trnkov ali udarcev plovil, ki običajno pustijo vidne zunanje sledi. Tokrat takih poškodb niso zaznali.

Vitičarji, ki so prisotni na telesih želv, niso paraziti – v morju se običajno pritrdijo na trde površine, kot so skale, ladje ali druge morske živali. Zdrava morska želva je stalno v gibanju, kar preprečuje, da bi se vitičarji zadrževali na njenem oklepu. Ko pa je žival izčrpana in se giblje počasneje, se ti lažje pritrdijo. Zato njihova prisotnost pogosto služi kot pokazatelj oslabelosti ali bolezni.

Gibanje je za želve sicer življenjskega pomena – ne le da jih varuje pred plenilci, ampak jim tudi omogoča premike do območij, bogatih s hrano, ter širi njihovo razširjenost po morju.

Na Hrvaškem kopalca napadla želva

Kako je z ostalimi želvami?

”Želve, ki so v puljski akvarij prispele prejšnji teden, se počasi, a zanesljivo odzivajo na zdravljenje in okrevajo pod stalnim nadzorom strokovnega osebja. ‘‘ so sporočili iz Akvarija. Pridobivajo na telesni teži, vsak dan pa jim odstranjujejo plasti gostega obraščaja z oklepa, ki tako postaja čvrstejši in bolj odporen.

Večina želv že sprejema ponujeno hrano in samostojno plava, ena izmed njih pa ima še vedno težave z izplavanjem na dno, kar je posledica nakopičenih plinov v telesu. Z rednim hranjenjem spodbujajo njen metabolizem, da bi se plini čim prej absorbirali. Strokovnjaki so optimistični in verjamejo, da bo tudi ta želva kmalu stopila na pot okrevanja.