Ko se starši odprejo daru življenja, so v veliki veličini presenečeni nad otrokom in vidijo v njem novo razsežnost svojega življenja. Z veseljem povedo, da je otrok obogatil njihov odnos in prinesel novo upanje v njihovo družino. Tudi če nosečnost ni bila lahka ali je bil porod težaven, ju vrednota novega življenja zamegli.
Oče spočne otroka in ga spremlja po poti matere. Njegova odgovornost je, da od prvega trenutka zavaruje mater in otroka. Njegova naloga je biti podporni in hkrati ljubeči steber v družini. Za nosečo mater je najbolj pomembno, da se čuti zavarovana, slišana. Podobno velja tudi za rojstvo in prve mesece po rojstvu, ko je otrok pretežno povezan z njo.
Potem se očetova vloga vedno bolj bliža otroku, da čuti v njem del sebe in še večjo spodbudo za ljubezen do njegove matere ali se oče čedalje bolj povezuju in v njem prepozna del sebe, kar v njem prebudi še globljo ljubezen do otrokove matere.
Včasih je iskanje očetovske istovetnosti bolj dramatično, kajti moški so bolj usmerjeni k zunanjemu svetu in si ne vzamejo dovolj časa za to občutljivost, dražljaje in odgovornost. Kot ustvari v sebi prostor za žensko, tako mora storiti tudi za otroka. Znani slovenski kolesar pravi, da je otrok največja odgovornost, ki jo je odkril v svojem življenju. Med svojimi dirkami razmišlja o svojih hčerkah, kako se bosta igrali z njim, našli v njemu podporo in pot v odraslo življenje.
Ni brez pomena izkušnja lastne družine. Običajno se tu začne zapletati ali razpletati oblikovanje očetovske in materinske vloge. Včasih je treba presekati s čutenjem in življenjskimi vzorci. Kdor pogumno zastavi korak v to pustolovščino, odkrije čudovite možnosti očetovstva in materinstva. Ob dobri materi in očetu bodo tudi otroci deležni miru, sprave, ne bo jih strah graditi svoje človeškosti v družbi.
Očetovstvo in materinstvo sta najmočnejši sredstvi proti sebičnemu individualizmu. Papež Frančišek je zapisal, da otroci ne morejo biti nikdar napaka. So velik Božji dar in veselje za vse stvarstvo. Mame je prosil, naj ohranjajo veselje in naj ne dopustijo, da bi bojazni, skrbi in govorjenje drugih zadušili to srečo. Otroci potrebujejo očetovo in materino ljubezen. Mame še posebej pričajo o lepoti življenja in ljubezni.
Poleg telesnega materinstva in očetovstva obstaja tudi tako imenovano duhovno materinstvo oziroma očetovstvo. To je spremljanje otrok pri vzgoji na različnih življenjskih področjih. Potrebno je veliko ljubezni in spoštovanja, da jih vzgajamo in podpiramo, da odkrivamo njihove talente in jih z vso skrbjo vodimo k tisti človeškosti, h kateri so poklicani.
Tone Pavček je zapisal o materi:
»Rodila si me, zaznamovala
Za prezgodnjo ločitev
Od sebe in belega kamna
Naše hiše.«
O očetu pa: »Ko gre gospodar zadnjič iz hiše,
hrzajo konji, živina muka,
A v hiši in polju zadiše
praznina, polna ko muka.
