Pred desetimi leti je Gerard spoznal Sanjo. Spoznala sta se na Malti, kmalu zatem pa je odkril tudi Slovenijo. »Spomnim se, ko sva prvič prihajala sem, je bila nevihta, vozila sva se čez hribe in spraševal sem se, kam sploh greva … Ko pa sva prispela, sem se v slovensko Istro takoj zaljubil.«
Nedolgo zatem sta se odločila, da bosta poletja preživljala v Fiesi, kjer sta našla svoj kotiček ob morju. S terase se odpira razgled na morje, Trst, Ankaran ter vrhove Alp in Nanos. »Pred nekaj leti bi izbral gore – tudi te so pomemben del mojega življenja. Danes pa izberem morje,« pravi z nasmehom in doda: »Počutim se kot Slovenec. Bil sem celo na Triglavu!«
Z MOTORJA NA KOLO
Čeprav ni profesionalni športnik, se Gerard že vrsto let ukvarja z ragbijem, v pogovoru pa omeni tudi plezanje in jadranje. Na idejo, da bi v Slovenijo prikolesaril, je prišel povsem spontano, medtem ko se je z motorjem vozil po Karavankah.
»Pripeljal sem se do prelaza Brenner. Spodaj sem videl kolesarje, ki so šli po drugi poti in vse doživljali povsem drugače. Hotel sem izkusiti tudi to. Vedel sem, da ne bom odnehal in da mi bo uspelo.«
Prejšnji mesec je prodal motor in se brez oklevanja odpravil na pot s čisto običajnim kolesom. Med potjo je srečal številne ljudi, se ustavljal in klepetal. »Veliko jih je mislilo, da imam električno kolo, ampak ne, vozil sem se z navadnim, svojim kolesom, ki je brez težav prestalo celotno pot.«
BITI PRISOTEN BREZ TELEFONA, BREZ GLASBE, LE Z LJUDMI
»Ko voziš kolo, nisi na telefonu. Prisoten si v trenutku,« pravi. »Moj mlajši sin me je vprašal, kakšno glasbo sem poslušal med vožnjo. Odgovor je bil: nobene! Bil sem sam s sabo in z ljudmi, ki sem jih srečeval.«
Vedno so ga privlačile pustolovščine. »Prijatelj mi je enkrat rekel: ‘Jaz tega nikoli ne bi zmogel,’ pa sem mu odgovoril: ‘Bi, če bi si to res želel.’ Vse, kar si res želimo, lahko tudi dosežemo.«
Gerard je prepričan, da je bolje poskusiti in ne uspeti, kot pa se pozneje spraševati, kaj bi bilo, če bi vsaj poskusil.
»SLOVENIJA SE MI ZDI KOT DOM«
Gerard in Sanja sta se poročila v Piranu, poročno slavje pa je potekalo v gostilni na Belem Križu, kjer so Gerarda ob prihodu s kolesarskega podviga tudi slovesno sprejeli. »Veliko mi pomeni, da sem lahko del te skupnosti. Rad imam ljudi, lokale, hrano. Rad imam Slovenijo. Ljudem pripovedujem o tej državi, a ne vsem, samo pravim ljudem,« pove v smehu. »Tukaj je vse lepo urejeno in premišljeno razporejeno in v tem resnično uživam.« Tudi Sanja v smehu doda, da Gerard v Piranu pozna več ljudi kot ona.
Pustolovščin bo zagotovo še veliko, zdaj pa je čas za uživanje v lepotah slovenske Istre.
