Hranilne snovi niso vedno takoj dostopne
Pri kuhanju zelenjave pride do številnih kemičnih sprememb, ki vplivajo na t. i. biorazpoložljivost – to je sposobnost našega telesa, da hranila iz hrane učinkovito izkoristi. Medtem ko se med kuhanjem lahko zmanjša količina nekaterih vitaminov, zlasti vodotopnih, kot je vitamin C, se hkrati poveča dostopnost drugih snovi, ki jih telo lažje absorbira, če so bile predhodno toplotno obdelane. Pri korenju in paradižniku gre predvsem za beta-karoten in likopen.
Kuhano korenje – več beta-karotena za telo
Korenje je bogat vir beta-karotena, oranžnega rastlinskega pigmenta iz skupine karotenoidov, ki se v telesu pretvori v vitamin A. Ta je pomemben za zdravje oči, kože, imunski sistem in tudi razmnoževanje. V surovem korenju je beta-karoten le delno dostopen, saj je “ujet” v celičnih strukturah, ki jih naše telo težko razgradi.
Kuhanje – zlasti kuhanje na pari ali kratko v vodi – pomaga razgraditi celične stene in s tem sprostiti več beta-karotena. Znanstvena raziskava, objavljena v reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry, je pokazala, da se po kuhanju količina telesu dostopnega beta-karotena lahko poveča celo za 2,5-krat v primerjavi s surovim korenjem.
Poleg tega dodatek majhne količine maščobe, denimo olivnega olja, še dodatno izboljša vsrkavanje, saj je beta-karoten topen v maščobi. Tako se učinek še poveča – toplota sprosti hranilo, maščoba pa mu omogoči lažji vstop v krvni obtok.
11 najbolj zdravih prigrizkov, ki jih lahko vzamete s seboj na plažo
