Te ugotovitve dodatno potrjujejo vse pomembnejšo vlogo vitamina D3 ne le pri zdravju kosti in imunskega sistema, temveč tudi pri zaščiti možganov in srca, poroča hrvaška tiskovna agencija HINA.
Obsežna klinična študija daje spodbudne rezultate
V študijo je bilo vključenih 1054 ljudi, starejših od 50 let (ženske) in 55 let (moški). Preiskovanci so štiri leta vsak dan jemali vitamin D3, omega-3 maščobne kisline ali placebo, med študijo pa so trikrat merili dolžino njihovih telomerov v belih krvničkah.
Telomeri so, figurativno rečeno, kot plastični pokrovčki na koncih vezalk – preprečujejo poškodbe in prepletanje genskega materiala med delitvijo celic. Ko postanejo prekratki, celice izgubijo sposobnost delitve in vstopijo v stanje tako imenovanega celičnega staranja.
Takšne celice ne delujejo normalno, vendar še naprej izločajo molekule, ki povzročajo vnetje in poškodujejo okoliško tkivo – kar je povezano z razvojem bolezni, kot so rak, bolezni srca in nevrodegenerativne motnje.
Preiskovanci, ki so štiri leta jemali vitamin D3, so v svojih telomerih ohranili povprečno približno 140 dodatnih baznih parov DNK, kar ustreza upočasnitvi biološkega staranja za skoraj tri leta v primerjavi s kontrolno skupino.
Omega-3 maščobne kisline, po isti študiji, niso pokazale pomembnega vpliva na dolžino telomerov.
Vitamin D in možgani: od razpoloženja do preprečevanja demence
Vitamin D ima pomembno vlogo v možganih – pomaga uravnavati nevrotransmiterje, kot je serotonin, ki so bistveni za dobro razpoloženje, čustveno stabilnost in zdrav spanec. Njegovo pomanjkanje je pogosto povezano z depresijo, tesnobo, kronično utrujenostjo in nespečnostjo.
Vrsta opazovalnih študij je pokazala, da imajo starejši ljudje z nižjimi ravnmi vitamina D povečano tveganje za kognitivni upad, slabšo pozornost in hitrejši razvoj demence. Nevroprotektivni učinek tega vitamina se kaže v zmanjšanju oksidativnega stresa, zaščiti nevronov in modulaciji vnetnih procesov v možganih.
Vpliv na srce in ožilje
Vitamin D3 neposredno vpliva tudi na zdravje srčno-žilnega sistema. Sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka, ohranjanju elastičnosti krvnih žil in zmanjševanju ravni vnetnih markerjev, kot sta CRP in interlevkin-6.
Nizek vitamin D je povezan z visokim krvnim tlakom, povečano pogostostjo srčnih in možganskih kapi ter slabšim nadzorom krvnega sladkorja in lipidov. V nekaterih primerih lahko ciljno usmerjeno jemanje prehranskih dopolnil izboljša izide pri posameznikih z obstoječimi kardiometabolnimi tveganji, čeprav niso vsi rezultati kliničnih preizkušanj dokončni.
Kako prepoznati pomanjkanje vitamina D3?
Simptomi so lahko subtilni in nespecifični, kar pogosto vodi do poznega prepoznavanja pomanjkanja. Najpogostejši znaki vključujejo:
– pogoste okužbe (oslabljena imunost)
– utrujenost in izčrpanost
– bolečine v kosteh in mišicah, zlasti v spodnjem delu hrbta
– depresivno razpoloženje, tesnoba in motnje spanja
– počasno celjenje ran
– izguba kostne mase in povečano tveganje za zlome
– izpadanje las (zlasti pri avtoimunskih vzrokih)
– povečanje telesne teže, zlasti v predelu trebuha
V nekaterih primerih lahko nizke ravni vitamina D prispevajo tudi k razvoju kroničnih bolečinskih sindromov, povezava z nevroimunskimi in avtoimunskimi boleznimi pa se vse bolj preiskuje.
Koliko vitamina D je dovolj?
Idealna koncentracija vitamina D (25-hidroksivitamin D) v krvi se giblje med 75 in 125 nanomoli na liter. Vrednosti pod 30 nmol/L veljajo za resno pomanjkanje.
Dnevni odmerek 2000 i.e. vitamina D3, ki je bil uporabljen v omenjeni študiji, velja za varnega za večino odraslih. Vendar pa je pred dolgotrajnim jemanjem višjih odmerkov priporočljiva laboratorijska analiza in posvet z zdravnikom, zlasti za ljudi s kroničnimi boleznimi, nosečnice, starejše in imunsko oslabljene posameznike.
Vitamin D3 (holekalciferol) je oblika vitamina D, ki se naravno proizvaja v koži ob izpostavljenosti sončni svetlobi, lahko pa ga vnesemo tudi s prehrano ali prehranskimi dopolnili.
– najdemo ga v živalskih proizvodih, kot so losos, tuna, jajčni rumenjaki…
– ima najmočnejši učinek na povečanje ravni vitamina D (25(OH)D) v krvi
– se najpogosteje uporablja v prehranskih dopolnilih in kliničnih preskušanjih (vključno s študijo VITAL o upočasnitvi staranja telomerov)
– ima boljšo biološko uporabnost in stabilnejši učinek kot D2
Kaj pa vitamin D2 (ergokalciferol)?
– prihaja iz rastlinskih virov (gobe, kvas) in nekaterih obogatenih izdelkov
– je dolgoročno manj učinkovit pri zvišanju ravni vitamina D v krvi
– ima krajši razpolovni čas in šibkejšo vezavo na receptorje v telesu v primerjavi z D3
Kaj dejansko meri krvni test?
Ko opravimo test vitamina D, izmerimo 25-hidroksivitamin D (25(OH)D), ki je glavna oblika v krvnem obtoku in kaže na splošno stanje vitamina D v telesu – ne glede na to, ali izvira iz D2 ali D3.
Kako zagotovimo zadosten vnos?
– Sonce: Kratkotrajna izpostavljenost soncu (10–30 minut, večkrat na teden) lahko zadovolji dnevne potrebe, vendar se učinkovitost razlikuje glede na letni čas, zemljepisno širino, oblačila in tip kože.
– Prehrana: Mastne ribe (losos, skuša), jajca, gobe in obogatena živila (mleko, margarina) so koristni viri.
– Prehranska dopolnila: Posebej priporočljivo jeseni in pozimi, pa tudi za ljudi z omejeno izpostavljenostjo soncu.
Nove ugotovitve podpirajo vse bolj sprejeto stališče, da je vitamin D veliko več kot le »vitamin za kosti«. Zaradi njegovih učinkov na staranje celic, imunost, delovanje možganov in zdravje srca je eno najpomembnejših mikrohranil sodobnega časa.
Čeprav ni čudežno zdravilo, lahko ohranjanje optimalne ravni vitamina D3 močno vpliva na dolgoživost in zdravje, ko se staramo.
