1. Prekomerno uživanje predelane hrane
Ena največjih prehranskih sprememb v mnogih državah v zadnjih 30 letih je bila povečana poraba predelane hrane. S predelavo pride več natrija, nasičenih maščob, sladkorja in manj vlaknin. Rezultat? Več srčnih bolezni, visokega krvnega tlaka, raka in sladkorne bolezni.
Kaj storiti namesto tega? Jejte več polnovrednih živil. Izberite živila z veliko vlakninami (povezana z dolgo življenjsko dobo) in uporabljajte sestavine, ki jih kupite in pripravite sami.
Če se vam mudi, kuhajte vnaprej v večjih količinah ali kupite že pripravljene solate in svežo ali zamrznjeno zelenjavo, vendar bodite pozorni na vsebnost natrija in sladkorja na etiketi.
2. Kajenje
Če kadite, veste, kako težko je nehati. A tu nekaj navdiha – NIH pravi, da je kajenje še vedno vodilni preprečljiv vzrok smrti. Nekatere raziskave kažejo, da lahko kajenje skrajša vaše življenje za do 10 let.
Kaj storiti namesto tega? Nehajte kaditi. Ko prenehate kaditi, se vam izboljšata krvni tlak in krvni obtok, tveganje za raka pa se vsako leto zmanjša. Poleg tega boste videti mlajši.
3. Sedeči način življenja
Sedeči način življenja povečuje tveganje za različne kronične bolezni. Če menite, da nimate časa za vadbo, je tukaj nekaj motivacije – morda vam ni treba upoštevati priporočenih 30 minut na dan, petkrat na teden, da bi živeli dlje.
Kaj storiti namesto tega? Privoščite si 15 do 20 minut živahne aktivnosti. Študija iz leta 2022 je pokazala, da lahko tudi kratki, a intenzivni intervali aktivnosti na teden zmanjšajo tveganje za prezgodnjo smrt – če je vaš srčni utrip dovolj visok.
4. Zadrževanje jeze
Jeza je neprijetno čustvo, ki ga je treba izraziti, še posebej, če menite, da je upravičena. Kljub temu se vprašajte, če je res vredna vašega zdravja.
Kaj storiti namesto tega? Odpustiti in se prepustiti. Ko ste pod stresom ali jezni, se raven stresnega hormona kortizola dvigne, kar lahko negativno vpliva na vaše srce, presnovo in imunost. Višje ravni kortizola so povezane z višjo umrljivostjo.
5. Izolacija
Socialna izolacija lahko škoduje vašemu fizičnemu in duševnemu zdravju ter poveča tveganje za prezgodnjo smrt.
Kaj storiti namesto tega? Ohranite družabno življenje. Druženje vam lahko pomaga pri obvladovanju stresa in okrepi imunski sistem. Dobri odnosi vas ohranjajo zdrave, medtem ko lahko slabi odnosi povečajo tveganje za depresijo in celo srčni napad.
6. Prepričanje, da so vredne le velike spremembe
Radikalne življenjske spremembe so lahko navdihujoče, vendar so pogosto preveč zahtevne – in kratkotrajne. Ko se boste naslednjič odločili za bolj zdravo prehrano ali več gibanja, začnite z majhnimi koraki.
Kaj storiti namesto tega? Začnite z majhnimi koraki. Na primer, vstanite 10 minut prej in si spakirajte zdravo kosilo za v službo, namesto da načrtujete večjo življenjsko spremembo.
7. Zanemarjanje zdravja zaradi strahu ali zanikanja
Ignoriranje zdravstvenih težav jih ne bo rešilo.
Kaj storiti namesto tega? Redno obiskujte zdravnika. Ljudje, ki so ozaveščeni o zdravju, se pogosteje zdravo prehranjujejo, telovadijo, upoštevajo zdravnikova navodila in se izogibajo tveganemu vedenju, kot sta kajenje ali prehitra vožnja.
8. Pomanjkanje spanca
Količina spanca vpliva na vašo življenjsko dobo. Glede na metaanalizo iz leta 2017 preveč ali premalo spanca v primerjavi z optimalnimi sedmimi urami poveča tveganje za smrt. Dober spanec pomaga tudi v boju proti stresu, depresiji in srčnim boleznim.
Kaj storiti namesto tega? Gojite zdrave spalne navade. Naučite se lažje zaspati – naj bo vaša soba temna, tiha in hladna ter uporabljajte meditacijo ali zvočni aparat za sprostitev.
Če imate kronične težave s spanjem, poiščite strokovno pomoč.
9. Prekomerni stres
Stres je slab za telo in lahko pospeši staranje.
Kaj storiti namesto tega? Zmanjšajte stres. Obvladovanje stresa izboljša kakovost vašega življenja in zdravja. Pisanje dnevnika, meditacija (ki ima številne koristi za dolgoživost) in tehnike sproščanja so odlične strategije.
10. Zanašanje na (ali obtoževanje) genetike
Samo zato, ker so vaši družinski člani živeli 90 let ali več, še ne pomeni, da boste tudi vi. Študije kažejo, da genetika predstavlja le približno 25 % variance v človeški dolgoživosti.
Kaj storiti namesto tega? Prilagodite svoje navade. Na pričakovano življenjsko dobo bolj kot geni vplivajo prehrana, vadba, izpostavljenost toksinom, stres, redni pregledi in socialni odnosi. Namesto da se osredotočate na tisto, česar ne morete spremeniti, se osredotočite na tisto, kar lahko.
