V Sloveniji je na seznamu kopalnih voda 48 območij, a le 18 od teh je naravnih kopališč, v katerih je urejen tudi upravljalec in reševalec iz vode, medtem ko na ostalih 30 spremljajo zgolj kakovost vode, saj ne gre za uradna kopališča.
Upravljalci plaž do reševalcev iz vode pridejo različno, nekateri (manjšina) jih zaposlijo, medtem ko jih večina najame iz podjetij, ki izvajajo to storitev.
Za opravljanje tega dela morajo imeti reševalci veljavno ustrezno licenco za reševanje iz vode. Usposabljanje poteka po programih, ki jih predpiše ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Program A je za reševalce iz vode na bazenskih kopališčih, ki je razdeljen na Modul A1 za bazene z globino do 1,35 m in Modul A2 za bazene z globino nad 1,35 m, Program B pa za reševalce iz vode na naravnih kopališčih.
Naloge reševalca iz vode vključujejo neprekinjeno opazovanje kopalne površine in bazenske ploščadi, reševanje iz vode, nudenje prve pomoči, vzdrževanje reda v skladu s predpisi in kopališkim redom na kopališču ter odpravljanje vzrokov, ki bi lahko privedli do nastanka nevarnosti za obiskovalce.
Na plažah v upravljanju Občine Ankaran reševalce iz vode zadnja leta zagotavlja ponudnik HOLI d.o.o., in sicer na podlagi vsakoletne ponudbe. »Izvajalec storitev mora imeti ustrezen kader, tj. reševalce iz vode s potrebnim znanjem in opravljenimi preizkusi o usposobljenosti za reševalca iz vode, ob tem pa tudi izkušnje za kakovostno izvajanje storitev skrbi za varstvo in zdravje kopalcev. Nadzor opravlja Režijski obrat Občine Ankaran,« so nam pojasnili na občini.
V Ankaranu najemajo skupaj dva reševalca iz vode, in sicer po enega reševalca na izmeno za plaži v Valdoltri in na Debelem rtiču. »Na teh lokacijah opravljajo nadzor oziroma opazovanje stanja na plažah, spremljanje kopalcev v vodi ter storitve reševanja in nudenja prve pomoči,« pravijo na ankaranski občini.
V Kopru je na obeh kopališčih (Žusterna in Mokra mačka) ter ob obmorskem parku skupaj sedem reševalnih mest. Reševalci, ki delajo na teh lokacijah, prihajajo iz podjetij Vikram d.o.o. in Rivs d.o.o., in imajo, kot pravijo pri upravljalcu Marjetici Koper, veljavne licence za opravljanje reševanja iz vode. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja vodja kopališč Marjetice Koper ter Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v rednih in izrednih nadzorih.
Skupina Sava Hotels & Resorts, ki upravlja s plažami v San Simonu, Salineri v Strunjanu in Bernardinu, reševalce iz vode prav tako najema pri licenciranih podjetjih, ki se profesionalno ukvarjajo z reševanjem iz vode. Njihovo osebje ima vse potrebne licence za opravljanje dela reševalca iz vode.
Pogoje za delo reševalcev iz vode medtem opredeljuje Pravilnik o reševalcih iz vode.
»Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih natančno opredeljuje vse obveznosti reševalcev iz vode pred nastopom dela, med delovnim časom in ob zaključku delovnega časa, prav tako odgovornosti reševalcev iz vode in drugega osebja. Opredeljuje tudi vso potrebno opremo, prostore, medicinske in tehnične pripomočke ter aparature, potrošni material, skrb za kopalce, postopek reševanja iz vode, način izvajanja nadzora kopalcev ter opazovalna mesta reševalcev. Na podlagi tega pravilnika imamo v družbi sprejet dokument Standarda kopališča, ki je pripravljen na podlagi Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih. Hkrati imamo pridobljen standard kakovosti ISO 9001, na podlagi katerega imamo sprejeto obširno dokumentacijo z usmeritvami za varnost kopalcev in delo reševalcev iz vode,« so nam povedali v njihovi službi za odnose z javnostmi in dodali, da nadzor izvajajo z rednimi dnevnimi obhodi vodij po bazenih oziroma plažah v okviru notranjih in zunanjih presoj ter v okviru inšpekcijskih nadzorov.
S centralno portoroško plažo upravlja Javno podjetje Okolje Piran. Kot so nam pojasnili, reševalce iz vode tam zagotavljajo prek javnega razpisa, na katerega se prijavijo podjetja, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Pogodbe imajo sklenjene s podjetji LGS d.o.o., VIKRAM d.o.o. in RIVS d.o.o.
»V razpisni dokumentaciji je jasno opredeljeno, da morajo imeti reševalci, ki jih zagotavlja izbrano podjetje, vse zakonsko zahtevane pogoje za opravljanje nalog reševalca iz vode na naravnem kopališču, vključno z veljavnimi licencami za reševanje iz morja,« pravijo v Okolju.
Pojasnili so, da inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami med sezono opravi več nenapovedanih pregledov (praviloma vsaj dva do tri). Pri tem preverjajo prisotnost in opremo reševalcev iz vode, usposobljenost reševalcev iz vode (licence), prisotnost kopaliških redov in varnostnih navodil ter izpolnjevanje ostalih predpisov s področja varstva pred utopitvami na kopališču.
Na plaži Portorož sicer površino 55.625 kvadratnih metrov vodnega območja nadzoruje sedem usposobljenih reševalcev iz morja, ki skrbijo za varnost kopalcev in obiskovalcev.
Tudi v LifeClassu reševalce iz vode iščejo prek razpisa. »Imamo tako redno zaposlene reševalce kot tudi zunanji servis,« so nam povedali. Nadzor nad reševalci opravlja vodja reševalcev iz vode. Število reševalcev pa je odvisno od števila mest opazovanja in drugih meril iz »Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih.«
Po naših informacijah letos tovrstnega kadra na slovenskih plažah oziroma kopališčih primanjkuje, zato so jih »uvozili« tudi iz Srbije, nekateri delajo prek študentske napotnice, nekateri tudi »na črno«.
Njihovo delo je različno organizirano, ponekod velja dvoizmensko, drugje delajo po 10 ur na dan, denimo od 9. do 19. ure, nekateri tudi v 12-urni izmeni. Medtem ko so nekateri razporejeni na stolpe, drugi delo opravljajo »na tleh«.
»Na tleh se moraš naučiti opazovati,« nam je povedal eden od reševalcev na eni izmed portoroških plaž (njegovo ime hranimo v uredništvu). Za to so potrebne izkušnje, imeti moraš dober pregled nad plažo, že vnaprej si moraš ogledati situacijo, denimo ali so tam nosečnice, majhni otroci, težje gibljivi ljudje …
»Vsak dan na plaži je nekaj posebnega,« pravi reševalec, ki smo ga minuli teden ujeli na popoldanski izmeni in ki poklic reševalca iz vode opravlja že 28 sezono. Hujši incidenti se mu še niso primerili, ali gre to pripisati znanju ali sreči, ne ve. Najhujša nesreča, ki ji je prisostvoval, je bil odprti zlom noge.
Zgodijo se tudi nenavadne prigode. Spominja se turista, ki je kar nekaj časa »plaval mrtvaka«. Reševalec ga je opazoval, ko pa je čez moškega začela pljuskati voda, on pa se ni odzval in še vedno le lebdel na gladini, se mu je reševalec približal, da bi ugotovil, ali potrebuje pomoč. Takrat je k njemu pristopila ženska in povedala, da je njegova žena, da je z njim vse v redu in ne potrebuje pomoči. Kasneje so ga vseeno morali oživljati.
Letos pa je bil naš sogovornik priča nemškemu turistu, ki je očitno plaval predaleč za svoje sposobnosti. Nato se je prijel boje in mahal reševalcem, naj ga pridejo iskat, ker ne more nazaj na obalo. Dogodek ga vseeno ni odvrnil od tega, da se naslednji dan ne bi odpravil na »daljše« plavanje.
